Evropski parlament je sredi julija z le majhno večino potrdil Ursulo von der Leyen za novo predsednico Evropske komisije, potem ko je napovedala zagon »zelenega dogovora za Evropo«. Dosedanja nemška obrambna ministrica bo 1. novembra nasledila sedanjega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in tako postala prva ženska predsednica glavnega političnega telesa EU.
Kot je poročal EurActiv, je Ursula von der Leyen v tajnem papirnem glasovanju prejela 383 glasov oziroma le devet več, kot je bilo potrebnih za njeno potrditev. Proti njeni potrditvi je glasovalo 327 poslancev, 22 je bilo vzdržanih ali praznih glasov.
Ursula von der Leyen je v svojem govoru v Evropskem parlamentom pred samim glasovanjem dejala, da želi, da »Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina na svetu«.
»Da bi nam to uspelo, moramo biti drzni. Naš trenutni cilj zmanjšanja naših emisij za 40 odstotkov do leta 2030 ni dovolj. Moramo iti še dlje. Prizadevati si moramo za več. Potreben je dvostopenjski pristop za zmanjšanje emisij CO2 za 50 odstotkov, če ne celo za 55 odstotkov do leta 2030,« je poudarila Ursula von der Leyen.
Da bi se to uresničilo, je Ursula von der Leyen napovedala, da bo v prvih 100 dneh svojega mandata predložila »zeleni dogovor za Evropo« (ang. green deal for Europe) in prvi evropski evropski podnebni zakon, s katerim bo cilj do leta 2050 zapisan v zakonodaji.
»To povečanje ambicij bo zahtevalo velike naložbe. Javni denar ne bo dovolj. Predlagala bom naložbeni načrt za trajnostno Evropo in del Evropske investicijske banke (EIB) spremenila v podnebno banko. To bo v naslednjem desetletju omogočilo za 1 bilijon evrov naložb,« je dejala Ursula von der Leyen.
Ob tem je poudarila, da bodo morali prispevati vsi sektorji. »Izpusti morajo imeti ceno, ki bo spremenila naše ravnanje. Za dopolnitev tega dela in za zagotovitev, da bodo lahko naša podjetja tekmovala na enakih konkurenčnih pogojih, bom uvedla mejni ogljični davek (angl. carbon border tax), da bi se izognili uhajanju emisij CO2.«
Ursula von der Leyen je dodala, da bo predlagala tudi poseben » sklad za pošten prehod za vse« za podporo tistim, ki jih bo tranzicija najbolj prizadela.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki