Na Goliču nad Kraškim robom načrtuje podjetje E-Grus vetrno polje moči med 80 in 90 MW. Projekt je trenutno v fazi pobude za državni prostorski načrt (DPN), potekale pa so tudi že prve predstavitve v krajevnih skupnostih Gračišče, Rakitovec in Zazid. Večjega nasprotovanja ni bilo zaznati, največ vprašanj krajanov pa je bilo povezanih predvsem s hrupom, je povedal direktor podjetja Aleš Janžovnik.

»Krajani so praviloma naklonjeni projektu in ga podpirajo. Se pa tako kot pri vsakem projektu naslavljajo tudi določeni pomisleki in dileme, za katere smo prepričani, da jih je mogoče z ustreznim dialogom in strokovnimi rešitvami odpraviti,« meni direktor podjetja, ki je bilo ustanovljeno marca 2015 s strani družbe Savaprojekt.

Največ dilem in vprašanj krajanov je bilo tako povezanih predvsem »z domnevnim hrupom, ki ga povzročajo vetrnice«.

Pobuda za umestitev polja vetrnih elektrarn na Goliču je sicer pripravljena v dveh variantah. 

Po eni varianti je predvidena postavitev 80 manjših vetrnih turbin z nazivno močjo ca. 1 MW (skupna inštalirana moč ca. 80 MW), po drugi pa postavitev 30 večjih vetrnih turbin z nazivno močjo ca. 3 MW (skupna inštalirana moč ca. 90 MW), pojasnjuje Janžovnik.

Pri tem imajo vetrnice z nazivno močjo ca. 1 MW steber višine ca. 50 m ter dolžino lopatice 25 m in so skupaj visoke ca. 75 m. Vetrnice z nazivno močjo ca. 3 MW pa imajo steber višine ca. 85 m in lopatico dolžine 60 m in so skupno visoke ca. 145 m.

Katera od omenjenih variant bo družbeno in okoljsko najbolj sprejemljiva, bo po Janžovnikovih besedah pokazala študija variant v postopku priprave državnega prostorska načrta.

Če pri postopku umeščanja in pridobivanja gradbenega dovoljenja ne bo prihajajo do večjih zapletov, naj bi se gradnja polja vetrnih elektrarn začela predvidoma leta 2026.   

Kot že omenjeno, je projekt trenutno v fazi pobude za državni prostorski načrt. 

Poleg javnih predstavitev poteka v tej fazi tudi pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora ter civilne družbe.

»Po zakonsko določenem roku za pridobivanje smernic pripravljavec (MOP) skupaj z izdelovalcem pobude pripravita odgovore na pridobljene smernice, nato pa gre celotno gradivo v sprejem na vlado. Prva faza, v kateri smo sedaj, se zaključi s sklepom vlade o začetku priprave državnega prostorskega načrta,« nam je v zvezi s postopki pojasnil direktor podjetja. 

Ob tem pa poudarja, da je postopek umeščanja v prostor »zaradi vključevanja številnih deležnikov dokaj kompliciran in na trenutke tudi precej zahteven proces. Od investitorjev le ta zahteva zelo veliko potrpljenja in jeklenih živcev«.