Člani nevladnih organizacij so na ministrstvo za okolje in prostor (MOP), na ministrstvo za infrastrukturo (MzI) in na Eko sklad naslovili pismo, v katerem izražajo svoje nezadovoljstvo z nedavno objavljenim razpisom Eko sklada (Nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila), saj ta ne vključuje subvencij za električna kolesa. Odgovorne pozivajo, naj shemo sofinanciranja električnih vozil razširijo tudi na e-kolesa.

»Električna kolesa so namreč trajnostna rešitev za mobilnost v neravninskih območjih, za premagovanje večjih razdalj in za osebe s fizičnimi omejitvami. Lahko so odlično nadomestilo za osebni avtomobil, s primerno podporo pa bi lahko povečala mobilnost socialno šibkejših, ki so trenutno primorani plačevati visoke stroške avtomobila,« so zapisali dr. Matej Ogrin (Koalicija za trajnostno prometno politiko - Plan B), Bojan Žižek (Slovenska kolesarska mreža, združenje kolesarskih pobud Slovenije), Marko Peterlin (Mreža za prostor), Miha Lovšin (Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo), Miha Lovšin (Mreža NVO varujejo naše zdravje) in dr. Jernej Tiran (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU).

Prepričani so, da je to prihodnost, ki se ji bo treba prilagoditi. »Evropska unija sprejema zakonodajo, ki bo prispevala k omejevanju podnebnih sprememb, k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov smo se zavezali v Pariškem sporazumu. V Sloveniji pa emisije prometa še naprej naraščajo. Zdi se, da je trajnostna mobilnost postala modna muha, pod katero marsikdo uvršča tudi netrajnostne ukrepe, med katere sodi izpustitev subvencij za električna kolesa,« menijo nevladniki.

Opozarjajo, da je trajnostna mobilnost namenjena vsem skupinam prebivalcev, tudi tistim, ki si ne morejo privoščiti ali ne morejo voziti avtomobila, in da je pešačenje ali kolesarjenje na vrhu piramide prevoznih sredstev v trajnostni mobilnosti. Zaradi številnih pozitivnih učinkov veliko mest subvencionira nakup električnih koles, tudi Dunaj in Gradec.

Kot pravijo predstavniki nevladnih organizacij, je električno kolo odlična rešitev za premagovanje večjih razdalj (do 20 km) in lahko postane odlična alternativa avtomobilu, zelo uporabno pa je tudi na razgibanih terenih v večini slovenskih občin.

Za daljše razdalje pa bi morali po mnenju nevladnih organizacij izbrati drugega na piramidi prevoznih sredstev v trajnostni mobilnosti, in sicer javni promet.

»Javni prevoz je pristal na točki najslabšega stanja zadnjih nekaj desetletij in žal v Sloveniji nimamo celovitega načrta, kako ga zopet postaviti na raven, da bo učinkovit in uporaben za večje množice. Vsekakor spodbujamo višjo stopnjo električnih vozil v javnem prometu, predvsem v mestih,« pravijo podpisniki pobude za razširitev sheme financiranja električnih vozil.

Opozarjajo, da je najnižje na piramidi prevoznih sredstev v trajnostni mobilnosti uporaba avtomobila, ki pa mora biti v vsakem primeru čim bolj smotrna. »Avto je najmanj zaželena oblika prevoza, tudi če je električen,« pravijo. »Še vedno zavzame veliko dragocenega prostora, povzroča zastoje, je energetsko potraten (cel življenjski cikel), 95 % časa je neuporabljen, zahteva drago infrastrukturo (širjenje cest, nove ceste, drago vzdrževanje), ki jo plačujemo vsi državljani,« naštejejo.

»Primeri dobrih praks v poročilu Evropske kolesarske federacije (Electromobility for all, december 2016), ki analizira stanje na področju električne mobilnosti (izvedena je bila v osmih državah EU), je zapisano, da pomenijo subvencije v višini 500 evrov (in predstavljajo približno 10 % nepovratnih sredstev za električne avtomobile) pomemben dejavnik pri nakupu električnega kolesa in s tem zamenjavo načina mobilnosti,« navajajo predstavniki nevladnih organizacij.

Dodajajo, da so v državah, kot so Francija, Belgija, Avstrija in Nemčija, ki so podeljevale nepovratna sredstva za električna kolesa, opazili porast nakupov električnih koles, številne države pa se za uvedbo nepovratnega financiranja električnih koles še odločajo. »V Avstriji so shemo nepovratnega financiranja uvedli leta 2010 in v uvodnem obdobju zabeležili prodajo 20.000 električnih koles, od tega je bila četrtina podprta s strani sheme finančnih vzpodbud. V omenjenih državah finančna vzpodbuda znaša med 20 do 30 % vrednosti nakupa električnega kolesa oziroma do vrednosti 500 evrov.« Poleg tega vidijo takšen korak tudi priložnost za razvoj gospodarskih družb, ki se ukvarjajo s proizvodnjo koles in ki so že izrazila širitev proizvodnje tudi na področje električnih koles.

»Zaradi zgoraj navedenih razlogov zahtevamo takojšnji popravek »JAVNEGA POZIVA 45SUBEVOB16 Nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila« z razširitvijo kategorij cestnih vozil na električna kolesa - skupina električnih koles do 250 W z maksimalno hitrostjo do 25 km/h, električnih dostavnih koles - kategorija L1e-A do 1000 W z maksimalno hitrostjo do 25 km/h ter električnih koles - kategorija L1e-B do 4000 W in maksimalno hitrostjo do 45 km/h,« so še dodali nevladniki.