Nemčija je pred slabim mesecem reformirala visoko-hvaljen Zakon o obnovljivih virih energije (EEG). Ukinila je zagotovljeno odkupno ceno (feed-in-tariff - FIT), ki je od leta 1990 omogočala hiter razmah obnovljivih virov energije (OVE) in požegnala nov sistem dražb za OVE, katerega cilj je ohraniti mirno roko nad trgom in dodajanjem letne količine OVE v sistem, poročajo nemški mediji. Zakon naj bi začel veljati s 1. januarjem prihodnje leto.
Zakon o FIT za OVE je Nemčiji omogočil razmah OVE – delež OVE je npr. leta 1990 znašal le 3,6 odstotka, po uvedbi zakona pa je delež OVE leta 2015 poskočil na 30 odstotkov v energetski mešanici. Pa vendar, kot smo že pisali, je zaradi upada tržnih cen za do 40 odstotkov za solarne sisteme, ki so bili prekomerno financirani, prišlo do nasprotnega učinka v gospodarstvu, zato se je vlada leta 2010 odločila FIT za solarne elektrarne postopoma ukiniti. Z novo reformo pa bodo FIT v večini OVE zamenjali dražbeni sistemi. Da bi lažje nadzorovali rast OVE in dosegli cilje 2050, se bo država držala načrta izpred dveh let t.i. koridorja 3.0 (EEG 3.0); razpisi bodo zagotovili mehanizem za upoštevanje tega koridorja z letno dražbo, na kateri bo določena količina OVE.
Pri tem se delež OVE v energetski mešanici ne bo spremenil: do leta 2025 naj bi znašal 40 do 45 odstotkov, do leta 2035 okoli 55 do 60 odstotkov, leta 2050 pa najmanj 80 odstotkov. Deleži so namreč določeni s pomočjo »koridorja«, ki predvideva koliko OVE kapacitet bo dodanih vsako leto. Plačilo za OVE pa naj bi odslej slonelo na konkurenčnem postopku (dražbah) in ne več na FIT.
Z novim zakonom bodo le tisti OVE projekti, ki so bili izbrani na tenderju, dobili plačilo za dobavljeno električno energijo. Prav tako bo vsako področje OVE (vetrna energija (na kopnem in morju), sončna energija in biomasa) imela posebej prilagojeno dražbeno obliko.
Male inštalacije pod 750 kW (v primeru biomase pod 150 kW) ne bodo del tenderskega sistema, ampak bodo še naprej deležne FIT z majhnimi spremembami. Zanimivo je tudi, da lahko pod določenimi pogoji na dražbah za 5 odstotkov letne instalirane zmogljivosti sodelujejo tudi objekti OVE iz drugih evropskih držav.
In zakaj reforma? Nemško Ministrstvo za gospodarstvo in energetiko je prepričano, da bo tako lažje nadzirati razvoj OVE in slednje prilagoditi električnemu omrežju. Proizvajalci električne energije bodo lažje načrtovali projekte, prav tako nemški sosedje. Prepričani so tudi, da lahko stroške OVE omejijo na ekonomsko nujno raven za vsako inštalacijo s preklopom na sistem javnih razpisov. Slednji v Nemčiji tudi niso novost. Prvič so jih za sončne elektrarne na tleh uvedli lani, izvedli pa so tri tenderje.
Od leta 2017 bodo letno torej tri ali štirje tenderji (za sončno in vetrno energijo). Sprejete bodo najnižje ponudbe dokler ne bodo zakupljene vse razpisane kapacitete, minimalna cena pa bo objavljena vnaprej. Za vetrne elektrarne na kopnem bodo letno razpisani tenderji za 2800 MW ali za 1000 vetrnic. Podobno bo tudi za vetrne elektrarne na morju.
Sicer pa je trenutna težava Nemčije izgradnja električnega omrežja. Slednja namreč ne poteka tako hitro, kot so se Nemci nadejali.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki