Nemška vlada je naznanila odločne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam, ki vključujejo uvedbo cene ogljika za ključne sektorje, kot je promet, in proračunski sveženj, težak 54 milijard evrov, ki naj bi podjetja in gospodinjstva spodbudil k zmanjšanju emisij ogljika, poroča Financial Times.

Podjetja, ki proizvajajo in prodajajo bencin, premog, kurilno olje in podobna goriva, bodo morala glede na pripadajoči predlog kupiti certifikate za izravnavo emisij ogljikovega dioksida, ki izhajajo iz njihovih proizvodov. Tak sistem na evropski ravni že obstaja, a le za težko industrijo, letalstvo in energetski sektor. Nemška cena ogljika bo sicer, vsaj prvotno, precej nižja od trenutne cene na ravni EU, torej naj bi v letu 2021 znašala 10 evrov na tono, do leta 2025 pa naj bi narasla na 35 evrov na tono, poroča Financial Times.

Sveženj poleg cene ogljika vključuje tudi ducate ukrepov za spodbujane podjetij in gospodinjstev k zmanjševanju emisij ogljika: potovanje z vlakom naj bi postalo cenejše, kar nameravajo doseči z zmanjšanjem DDV-ja, medtem ko bodo letalske karte še bolj obdavčene. Ogrevalni sistemi na kurilno olje bodo v novih stavbah od leta 2026 naprej prepovedani, davki na vozila se bodo v primeru močno onesnažujočih vozil povečali, električna vozila pa bodo deležna ugodnejše obravnave. Vlada je obenem predstavila tudi načrt za namestitev vsaj milijona polnilnic za električne avtomobile po Nemčiji do leta 2030.

Kot je pojasnil nemški finančni minister Olaf Scholz, to ne bo zahtevalo novih posojil, saj se bo dodatna poraba financirala z davčnimi prihodki, ki bodo izhajali iz ukrepov, kot je cena ogljika.

Nemška vlada je dogovor pohvalila kot prelomen, medtem ko je bil ta s strani okoljevarstvenih skupin in ekonomistov deležen ostrih kritik, predvsem zaradi relativno nizke cene ogljika, ki je določila vlada, piše Financial Times.

Martin Kaiser, direktor okoljevarstvene organizacije Greenpeace Germany, je ceno opisal kot »smešno nizko« in dodal: »Zanašati se na take ukrepe je tako, kot da bi skočili z letala s plastično vrečko namesto s padalom.«

Novi podnebni paket je vzbudil mešane odzive tudi v zveznem združenju nemške industrije BDI. Njegov predsednik Dieter Kempf je ukrepe sicer pohvalil in dejal, da »zastavljajo pot za učinkovito in trajnostno varovanje podnebja«, a je obenem opozoril, da so podjetja pahnjena v negotovost glede tega, kako bodo naraščajoče cele elektrike in plina vplivale na njihovo konkurenčnost.

Nemška vlada je bila v zadnjih letih pod velikim političnim pritiskom, da okrepi prizadevanja na področju boja proti podnebnim spremembam. Emisije ogljikovega dioksida so namreč v zadnjem desetletju kljub postopni odpravi jedrske kot premogovne proizvodnje in kljub stomilijardnim naložbam v prehod na obnovljivo energijo v Nemčiji komajda upadle.

Namen svežnja ukrepov je Nemčijo vrniti na pravo pot in zagotoviti, da ta uresniči svoj cilj zmanjševanja emisij ogljika za 55 odstotkov do leta 2030 glede na ravni iz leta 1990. Nemčija se je v sklopu dogovora tudi uradno zavezala k temu, da bo njeno gospodarstvo do leta 2050 brezogljično, še piše Financial Times.