Zavedanje, da ljudje preživimo 90 % časa v zgradbah, ki porabijo več kot 40 % celotne proizvedene energije, in da manj kot 30 % stavbne mase zagotavlja zdravo bivalno okolje, je bistvenega pomena za vizijo načrtovanja bodočih stavb. Glavna naloga arhitekta je tako pripeljati sonce v prostor, pravi Veluxov arhitekt Domen Pogorevc.

»Človeško telo je prefinjen »mehanizem«, ki se je skozi evolucijo razvil in prilagodil za bivanje na prostem, izpostavljenosti sončnim žarkom, svežemu zraku in ostalim vremenskim vplivom. Sodoben človek pa preživi skoraj ves čas v zaprtih prostorih doma ali na delu. S tem se zelo zmanjša izpostavljenost naravnim elementom, kar vpliva na njegovo počutje, produktivnost in zdravje,« pravi Pogorevc. Povezava med stavbami in zdravjem njenih prebivalcev tako postaja vse bolj očitna in hkrati tudi vedno bolj zaskrbljujoča, saj manj kot 30 % obstoječe stavbne mase zagotavlja zdravo bivalno okolje.

Zaradi tega postaja zagotavljanje optimalne notranje klime in veliko naravne svetlobe pomembna tema, saj ta dva dejavnika veliko prispevata k zdravemu in prijetnemu domu. »Svež zrak vpliva na dobro splošno počutje ter preprečuje alergije in težave z dihanjem, ustrezna količina naravne svetlobe čez dan pa izboljša storilnost, koncentracijo za učenje ter nenazadnje tudi spanec,« našteje Pogorevc. Opozori, da lahko v stavbah, kjer zaradi različnih razlogov temeljita prenova ni mogoča, že z zagotavljanjem ustrezne kakovosti zraka zelo izboljšamo kakovost bivanja.

Večina ljudi se sicer zaveda, da je prezračevanje prostora pomembno, vendar le vsak četrti prezračuje pravilno, opozarjajo strokovnjaki. Nepravilno prezračevanje vodi do kondenzacije, prevelike vlažnosti in visoke vrednosti ogljikovega dioksida ter prašnih delcev v vašem domu. Posledice visokih vrednosti CO2 vključujejo glavobol, zaspanost in omotičnost ter večajo možnost za nastanek dihalnih bolezni in alergij.

Z zagotavljanjem stalnega dotoka svežega zraka v bivalne prostore se zmanjša raven vlage – povprečna štiričlanska družina jo dnevno proizvede kar 10 litrov –, ogljikovega dioksida in prašnih delcev, ki so posledica dnevnih aktivnosti, kot so dihanje, sušenje perila, ogrevanje, kuhanje, tehnične naprave in podobno.

Kot pravi arhitekt, za zagotavljanje optimalnega zraka v prostoru zadostuje zračenje dva- do štirikrat na dan za 10 do 15 minut. »Svež zrak je ključnega pomena za zdravje, saj pospeši energijo in delovanje telesa čez dan, omogoča boljše počutje in jasne misli ter izboljša kakovost spanja ponoči,« opozarja Pogorevc.

O tem, kako lahko dobro načrtovane stavbe vplivajo na boljše zdravje človeka in slabe na pojav in razvoj bolezni ter na negativne vedenjske odzive, bo na konferenci Načrtujmo z naravno svetlobo, ki bo 31. maja 2018 v Hotelu Jama v Postojni, govorila Deborah Burnet, zvezda notranjega opremljanja, strokovnjakinja na področju epigenetike in ena prvih, ki je svetlobo v bivalnih prostorih povezala s človekovim zdravjem.

O pomembni vlogi dnevne svetlobe pri načrtovanju pa bo na konferenci svoje izkušnje in znanje delil dr. Jakoba Strømann-Andersen iz biroja Henning Larsen Architects, katerega predavanje bo temeljilo na raziskavah, podatkih in uporabi digitalnih orodij, ki omogočajo nove načine oblikovanja z dnevno svetlobo. Rezultat so trajnostne arhitekturne rešitve, ki izboljšujejo zadovoljstvo pri delu, povečujejo učne sposobnosti in pospešujejo samoozdravitvene procese.

Večina investitorjev, ki se odloča za gradnjo ali nakup novega doma, že pred obiskom arhitekta vsaj do določene mere vedo, kakšna naj bo njihova bodoča hiša in kaj vse naj vsebuje. »V današnjem času je zavedanje in zanimanje investitorjev usmerjeno tudi v energijske karakteristike stavb, saj je s tem povezan tudi strošek gradnje in kasneje delovanja stavbe. Zelo redko pa razmišljajo celostno tudi o bivalnem ugodju, ki ga sestavljajo dobra naravna osvetlitev, svež zrak, prijetna klima in ustrezno vlažnost v prostoru,« opozarja Pogorevc. Prav tu morajo svojo vlogo odigrati arhitekti, ki so s to tematiko bolje seznanjeni. Pri načrtovanju morajo upoštevati tudi te karakteristike, z njimi seznaniti naročnika in kasneje uporabnika stavbe, pravi sogovornik. »Vendar pa se mora tudi investitor zavedati pomena kakovostnega bivalnega okolja in ne sme pozabiti, da se danes pogosteje zadržujemo v zaprtih prostorih, zato mora biti hiša zasnovana tako, da se uporabnik v njej dobro počuti. Poleg funkcionalnosti in estetike ter energijskih karakteristik, ki so v zadnjem času prevzele vodilo pri načrtovanju, naj bo želja investitorja tudi kakovost bivanja v novem domu,« izpostavi Pogorevc.

»Dnevna svetloba je bila stoletja primarni vir osvetlitve v stavbah in kot taka sestavni del arhitekturnega načrtovanja odkar obstajajo stavbe. Z odkritjem električne energije in odvisnostjo od enostavnega pritiska s prstom na stikalo, pa se je pozabilo na pomen naravne svetlobe in njene neskončne spremenljive lastnosti, pri kateri je prostor drugačen vsako sekundo dneva,« meni arhitekt.

Opozarja, da bi moralo načrtovanje naravne svetlobe s svojim vplivom na kakovost, počutje in zdravje človeka postati pomemben del arhitekturnega načrtovanja. »Pri objektih z dobro načrtovano naravno osvetlitvijo je zagotovljena primerna količina svetlobe tekom dneva, kar odgovarja vizualnim in biološkim potrebam, ustvarja atraktiven prostor ter tudi zmanjša porabo energije za osvetljevanje čez dan in pripomore k ogrevanju prostora, kar pozitivno vpliva na energijsko učinkovitost objekta,« pravi Pogorevc.

»Pripeljati sonce v prostor je glavna naloga arhitekta, je rekel Le Corbusier in to bi moralo biti vodilo v arhitekturnem načrtovanju današnjega in tudi prihodnjega časa. Naravna svetloba je namreč eden najpomembnejših elementov našega planeta. Je vir energije za vsa živa bitja in nujna spodbuda za delovanje našega organizma,« trdi sogovornik.

Pri ustvarjanju arhitekture za prihodnost bo tako izrednega pomena integracija in ravnotežje med energijsko učinkovito zasnovo stavb, zagotavljanjem bivalnega ugodja in zmanjšanjem vpliva na podnebje in okolje.