Potencial za razvoj energetskih skupnosti v Sloveniji je izjemen. Kot je na petkovi 7. nacionalni konferenci o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti dejala državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo (MZI) Tina Seršen, na ministrstvu pričakujejo, da se bo število energetskih skupnosti po sprejetju novega zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki odpravlja kar nekaj ovir, povečalo. Na sami konferenci pa je Seršenova poudarila, da bo za razvoj energetskih skupnosti naslednje leto na razpolago kar nekaj sredstev. 

Tako bo v okviru evropskega kohezijskega programa 2021-2027 za financiranje razvoja skupnostne samooskrbe na voljo 29,35 milijona evrov za spodbujanje naložb v skupnosti za izrabo energije iz obnovljivih virov energije (OVE) v lokalnem okolju. Za spodbujanje naložb in tehnologij za pretvorbo viškov energije iz OVE ter povezovanja omrežji za potrebe shranjevanja energije ob pretvorbi pa bo na voljo 24,65 milijona evrov. 

Začetek izvajanja javnih razpisov za dodelitev sredstev je predviden za drugo polovico naslednjega leta. Na voljo pa bo tudi za 80 milijonov sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, ki bodo namenjena za naložbe posodabljanja nizkonapetostnega distribucijskega omrežja za integracijo razpršenih proizvodnih virov OVE in bodo po besedah Seršenove pomembno prispevala tudi k razvoju energetskih skupnosti.

Hkrati je Seršenova poudarila, da je sedaj čas, da v Sloveniji začnemo tudi razmišljati o skupnostni samooskrbi na veter in ne samo na sončno energije. Spomnila je, da je država letos uvedla nadomestila za izrabo prostora za proizvodne naprave na veter lokalnim skupnostim. »Občina pri tem dobi nekaj denarja, če dovoli postavitev vetrnih elektrarn na svojem ozemlju, ljudje pa od tega še nimajo nič,« je dejala Seršenova. 

Kot pa je pojasnil Tomislav Tkalec iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, je potencial javnih stavb za postavitev skupnostnih sončnih elektrarn v Sloveniji ogromen. Se pa strinja s Seršenovo, da se moramo sedaj začeti fokusirati tudi na vetrne skupnostne elektrarne, saj bo postavitev novih vetrnih elektrarn težja, če omenjene elektrarne ne bodo prinašale koristi tudi za skupnost, kjer bodo postavljene. 

Kot pa je omenil že oktobra, v Sloveniji pri razvoju skupnostnih projektov OVE prva ovira ni tehnične narave, temveč pomanjkanje znanja in kapacitet.