Do 1. januarja 2017 je bilo treba v prostorih, v katerih so kurilne naprave, ki so odvisne od zraka v prostoru, namestiti senzorje ogljikovega monoksida (CO). Ukrep je obvezen, a kot pravijo pristojni, vas v primeru, da senzorja ne boste namestili, ne bodo kaznovali. Z zakonskim predpisom želi država preprečiti zastrupitve z dimnimi plini, ki niso tako redke, in posameznike spodbuditi k odgovornemu ravnanju.

Namestitev senzorjev določa Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav, ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pa je poleg pravilnika pripravilo tudi podrobnejša pojasnila in navodila v zvezi z vgrajevanjem senzorjev ogljikovega monoksida v prostore s kurilnimi napravami.

1. Kaj določa pravilnik?

Zaradi zagotavljanja predvsem zaščite zdravja ljudi in energetske učinkovitosti pravilnik določa, da se lahko na novo v bivalne prostore vgradijo le tiste kurilne naprave, ki niso odvisne od zraka v prostoru. To pomeni, da je zgorevalni zrak za kurilno napravo doveden iz okolice neposredno v kurilno napravo skozi kanal oziroma zračnik, kurilna naprava in odvod dimnih plinov pa sta izvedena tako, da ni nevarnosti, da bi dimni plini izhajali v prostor. Zato prezračevanje prostora, v katerem je kurilna naprava, ni potrebno.

A pravilnik določa tudi izjemo oziroma dovoljuje, da se lahko v bivalni prostor vgradi tudi kurilna naprava na trdno gorivo, ki je odvisna od zraka v prostoru, vendar le pod pogojem, da je poleg zahtev neoporečne oziroma varne vgradnje (določa jih pravilnik), v prostor s kurilno napravo nameščena tudi naprava za odkrivanje ogljikovega monoksida v gospodinjstvih (senzor CO). Kot pravijo na MOP, je senzor CO »majhna naprava, ki jo lahko s pomočjo navodil proizvajalca montira oziroma postavi vsak«.

2. Kakšen mora biti senzor CO?

Senzor CO mora izpolnjevati zahteve standarda SIST EN 50291-1 Električne naprave za odkrivanje ogljikovega monoksida v gospodinjstvih, 1. del: Preskusne metode in zahtevane lastnosti, oziroma mora dosegati enakovredno raven v tem standardu navedene zahteve, pravijo na MOP.
Dodajajo, da večjih vzdrževanj niti ne potrebujejo, v primeru težav pa ravnamo tako, kot je določeno v garancijskih pogojih. »Po preteku predvidene življenjske dobe ga bo verjetno ceneje in hitreje zamenjati z novim, kot pa na njem opraviti servis,« še dodajajo na MOP.

3. Kakšen je njegov namen?

Namen senzorja CO je, da prisotne z zvočnim (lahko tudi svetlobnim) signalom opozori, da je v prostoru s kurilno napravo prisoten CO, ki ogroža zdravje ljudi, oziroma ki predstavlja nevarnost za zastrupitev, zato je treba zastrupitev preprečiti. V tem primeru je treba prenehati uporabljati kurilno napravo (to v primeru kurilnih naprav na tekoče ali plinasto gorivo pomeni, da se jo izklopi), prostore pa takoj prezračiti in jih za čas prezračevanja tudi zapustiti.

Če je senzor CO zaznal prisotnost plina in se aktiviral, to pomeni, da gre za nepravilnosti na kurilni, dimovodni in prezračevalni napravi, ki jih je treba odpraviti pred nadaljnjo uporabo kurilnih naprav. Gre za zelo resno opozorilo, ki ga je treba upoštevati, opozarjajo na MOP.

Dodajajo, da vgradnja senzorja predstavlja le dodaten ukrep zagotavljanja varne uporabe kurilnih naprav, ki so odvisne od zraka v prostoru. »V prvi vrsti je treba zagotoviti zanesljiv dovod zraka v prostor s takšno kurilno napravo in odvod dimnih plinov iz kurilne naprave v okolico,« opozarjajo.

4. Kje ga namestiti?

Pravilnik določa, da mora biti senzor do 1. 1. 2017 nameščen v vseh prostorih z obstoječimi kurilnimi napravami, ki so odvisne od zraka v prostoru. Vgradnja senzorjev CO v druge bivalne prostore, kot so na primer kuhinje in spalnice, kjer ni kurilne naprave, ali v ne bivalne prostore s kurilnimi napravami ali garaže, je zaželena, vendar gre za odločitev lastnika oziroma uporabnika stavbe, pojasnjujejo na ministrstvu.

Senzor je treba v prostoru vgraditi v bližino izvora dimnih plinov in s tem tudi CO. »Ne vgrajujemo pa ga v neposredni bližini kurilne naprave, na primer nad vratca kurišča na trdno gorivo, da se prepreči aktiviranje senzorja CO v obdobju dodajanja goriva v kurišče,« pravijo na MOP in dodajajo, da proizvajalci večinoma svetujejo vgradnjo senzorja CO od 1 do 3 metrov levo ali desno od kurilne naprave na strop prostora, vendar najmanj 30 centimetrov od stene, lahko tudi na steno, vendar približno 15 centimetrov pod stropom. »Senzor CO se torej ne vgradi v kote in vogale prostora, kjer je manjša verjetnost gibanja zraka s primesjo CO,« dodajajo na MOP.

5. Kje ga kupiti?

Senzorje za CO prodajajo v trgovinah s tehničnim materialom, v zadnjem času tudi v trgovinah s splošnim blagom in v spletnih trgovinah. Zahteve, ki jih mora izpolnjevati senzor CO z vidika dajanja na trg, so dostopne na spletni strani Tržnega inšpektorata RS.

Pazite, da je k senzorju priložena izjava o lastnostih v skladu z navedenim standardom, oziroma mora biti taka listina javno dostopna. Predvsem pa morajo biti priložena navodila za vgradnjo, uporabo, vzdrževanje in nadzorovanje ter vsi potrebni podatki o proizvajalcu in senzorju CO v slovenskem jeziku.

6. Koliko stane?

Pregled cen ponudnikov doma in v tujini pokaže, da se cene gibljejo od približno 20 do 45 evrov. Cene senzorjev CO so lahko višje, če je njihova življenjska doba oziroma življenjska doba baterije daljša od petih let, kar naj bi bila minimalna sprejemljiva doba, če je nadgrajen z dodatno opremo in funkcijami, kot je zaslon za grafično prikazovanje stanja senzorja in baterije ali modul za povezovanje v varnostni sistem ali za povezovanje z mobilnikom. »Poudariti je treba, da povsem zadostuje že osnovna izvedba senzorja CO, ki uporabnika v primeru previsokih vrednosti CO v prostoru opozori z zvočnim signalom in ima tipko za resetiranje ter nadzor nad stanjem baterije,« pravijo na MOP.

7. Kdo ga je dolžan vgraditi?

Vgradnjo senzorja CO je dolžan zagotoviti lastnik kurilne naprave, lahko pa ga vgradi tudi uporabnik kurilne naprave, pravijo na MOP. V primeru večstanovanjske stavbe je dolžan senzor CO vgraditi etažni lastnik za kurilno napravo, ki je nameščena v posameznem delu stavbe – stanovanju ali poslovnem prostoru. Če pa je kurilna naprava nameščena v skupnih prostorih, oziroma gre za skupno kurilno napravo, je dolžan senzor CO namestiti upravnik stavbe,« pojasnjujejo na MOP. Dodajajo, da mora biti vgradnja senzorja CO v interesu tako lastnika kot tudi neposrednega uporabnika kurilne naprave.