Med vsemi dejavnostmi so v letu 2018 največ energije porabile predelovalne dejavnosti in sicer kar 82 odstotkov. Sledijo dejavnost oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, ter saniranje okolja z 8 odstotki. Dejavnost kmetijstva, gozdarstva in ribištva je porabila 5 odstotkov vse porabljene energije, dejavnost gradbeništva 3 odstotke, dejavnost rudarstva 2 odstotka in dejavnost oskrba z električno energijo, plinom in paro manj kot odstotek, so sporočili s slovenskega statističnega urada (SURS). Skoraj v vseh izbranih dejavnostih je bilo največ energije namenjene za proizvodnjo toplote.

Izjema je bil oddelek proizvodnja kovin (aluminija), kjer je bilo največ energije namenjene za elektrokemične procese. Za proizvodnjo toplote se je v največjem odstotku rabil zemeljski plin (60 odstotkov), sledila so trdna fosilna goriva (15 odstotkov) ter elektrika (skoraj 11 odstotkov). Za elektrokemične in mehanske procese (pogon strojev) se je večinoma rabila električna energija (več kot 80 odstotkov), za proizvodnjo hladu in razsvetljavo pa samo električna energija. Za ogrevanje in hlajenje stavb ter ogrevanje vode v upravnih prostorih se je rabil v največjem odstotku zemeljski plin (48 odstotkov), sledili so elektrika (20 odstotkov), toplota (skoraj 17 odstotkov) ter druga olja (skoraj 8 odstotkov).