Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pričakujejo prihodnje leto, tudi zaradi vetrnega nadomestila, »nekoliko bolj uspešen začetek sodelovanja med investitorji in občinami« s končnim ciljem uresničitve nekaterih projektov, pravi vodja sektorja za obnovljive vire energije Tomislav Tkalec.

Zaradi enkratnega vetrnega nadomestila občinam je nekaterim investitorjem lažje pristopiti do občin, toda sprememba se ne bo zgodila z danes na jutri, je povedal Tkalec. Spomnimo, da je vlada marca potrdila uredbo o enkratnem nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav. Osnova za nadomestilo je vezana na inštalirano moč proizvodne naprave in znaša 200.000 EUR na 1 MW inštalirane moči proizvodne naprave. Nadomestila se bodo podeljevala le za večje vetrne proizvodne naprave moči 1 MW ali več.

K uspešnejši realizaciji vetrnih projektov pa naj bi pripomogel tudi tematski akcijski načrt za potencialna prednostna območja za sonce in veter, ki pa ga ne bo pred letom 2025, saj bo med drugim treba nadgraditi strokovne podlage, ki so nastale v sklopu projekta RES Slovenija, pripraviti oceno tveganj lokacij in varstvenih režimov ter izvesti celovito presojo vplivov na okolje. »Ta proces bo potekal najmanj leto, leto pa pol,« je povedal Tkalec.

»Veliko je še za narediti, pričeli smo z aktivnostmi, upamo, da bomo v prihodnje dosegli nek napredek in da na tistih lokacijah, ki bodo prepoznani kot ustrezne, tudi dejansko izvedli projekte,« je povedal Tkalec. Izpostavil pa je tudi, da je v teku 12 državnih prostorskih načrtov (DPN) za vetrne elektrarne, ki pa niso vsi na »najustreznejših lokacijah, kar seveda pomeni, da bo tudi več potencialnega nasprotovanja«.

Na ravni države je po njegovih besedah »velika večina za obnovljive vire energije, tudi vetrne elektrarne, se pa dinamika spremeni, ko pridemo na lokalni nivo«. Pri projektih – nevezano na vir energije – se bo po besedah Tkalca tako vedno našel nekdo, ki bo proti. Zaradi težav pri umeščanju in »ker nimamo izvedenih skoraj nič projektov na tem področju« na ministrstvu menijo, da je treba začeti počasi in nato pospešiti, ko bodo prvi projekti izvedeni.

Medtem cilja zadnja posodobljena različica nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) na 147 MW vetrnih zmogljivosti do 2030. Na vprašanje, ali bi bilo smiselno cilje v NEPN povišati, Tkalec odgovarja, da bi bilo treba cilj za vetrno energijo »realno gledano zvišati«. Slovensko-avstrijski konzorcij je obenem napovedal, da bi v Sloveniji postavil 140 MW vetrnih zmogljivosti, večino do leta 2028. »Ključno pa je, da se v projekte vključijo skupnosti,« je izpostavil Tkalec. Za skupnostne energetske projekte so namenjene že v aktualnih razpisih višje subvencije in bodo tudi v prihodnje, je dodal.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) so obenem v fazi iskanja modelov dobrih praks in znanja, na kakšen način energetske skupnosti vključiti v projekt že od samega začetka. »V Sloveniji tega znanja, za razliko od nekaterih drugih držav, nimamo,« pravi Tkalec in dodaja: »Obenem morajo skupnosti imeti od projektov tudi koristi, npr. finančne.« Med možnimi modeli je izpostavil npr. skupnostno sofinanciranje projektov pa tudi skupnostno samooskrbo, kar pomeni, da ima skupnost npr. cenejšo elektriko iz teh projektov.