»Zaradi našega nespametnega delovanja lahko milijone ljudi po svetu ostane brez dostopa do čiste vode, zdravih gozdov in morij, ki so osnova njihovega preživetja,« je ob nedavni Uri za Zemljo, v kateri je sodelovalo 187 držav, opozoril Martin Šolar, direktor WWF Adria. »Predvsem na zahodu trošimo več, kot imamo na razpolago in že desetletja hodimo v debel minus, tudi v Sloveniji,« je poudaril.

Da bi opozorili na vse večji problem podnebnih sprememb, je v letošnji jubilejni Uri za Zemljo sodelovalo 187 držav, med drugim pa so ugasnile luči tudi na 3.000 svetovnih znamenitostih, so sporočili iz ene največjih neodvisnih organizacij za varstvo narave WWF, ki je že deseto leto zapored organizirala največjo globalno prostovoljno akcijo Ura za Zemljo ali Earth Hour. Z njo poziva k razmisleku o tem, kako lahko kot posamezniki ali institucije prispevamo k boju proti največji nevarnosti našega časa – podnebnim spremembam.

Tudi slovenska mesta, kot so Ljubljana, Maribor, Celje, Bled, Izola, Radovljica, Krško in številna druga, so v soboto ob 20.30 uri izklopila dekorativno razsvetljavo svojih najpomembnejših znamenitosti in tudi javno razsvetljavo številnih ulic in trgov, akciji pa so se pridružili tudi mnogi posamezniki in podjetja.

»Slovenija se je skupaj z ostalimi članicami EU zavezala k 40 % zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do leta 2030, a s TEŠ 6 smo naredili velik korak nazaj, zato je toliko bolj pomembno začeti izvajati konkretne ukrepe,« meni Martin Šolar. Ocenjuje, da je treba zmanjšati porabo energije, emisije v prometu in kmetijstvu ter preudarno podpirati naložbe v obnovljive vire energije.

»Zaradi našega nespametnega delovanja lahko milijone ljudi po svetu ostane brez dostopa do čiste vode, zdravih gozdov in morij, ki so osnova njihovega preživetja. Predvsem na zahodu trošimo več, kot imamo na razpolago in že desetletja hodimo v debel minus, tudi v Sloveniji. Spremembe se začnejo pri posamezniku, a veliko vlogo igrajo tudi podjetja, ki morajo svoje poslovanje spraviti v bolj trajnostne tirnice, ter vlade, ki morajo omogočiti spodbuden pravni in davčni okvir za zelene investicije ter prenehati subvencionirati fosilna goriva,« je sklenil Šolar.