Tehnični potencial sončnih elektrarn v Sloveniji predstavlja dobrih 27 TWh letne proizvodnje iz fotovoltaičnih panelov (PV), nameščenih na strehe obstoječih stavb, parkiriščih in degradiranih območjih, kar je skoraj dvakratnik sedanje proizvodnje električne energije v Sloveniji, navaja poročilo ’Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050 ‘. Raziskava na to temo je bila pripravljena v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050.

V preteklosti je bilo opravljenih več analiz potenciala solarne energije za Slovenijo, ki kažejo na velik razkorak v analizi ocenjenega potenciala, pri čemer so zadnje celovite ocene stare skoraj desetletje, izpostavljajo avtorji poročila. Primerjava rezultatov letne proizvodnje v obdobju 2000 – 2016 in preteklih analiz kaže, da se je trg fotovoltaične energije v Sloveniji po letu 2010 močno spremenil. V letih 2015 in 2016 je proizvodnja električne energije iz fotovoltaičnih elektrarn dosegla 257 GWh oziroma 274 GWh, kar znese približno 1,9 % v Sloveniji proizvedene električne energije. Do umiritve pri investicijah v fotovoltaične elektrarne pa je prišlo po letu 2014, ko so se zmanjšale subvencije, navajajo avtorji in poudarjajo, da šele novejše projekcije, nastale po letu 2015, upoštevajo različne spremljajoče dejavnike, ki vplivajo na potencial.

Med površinami, primernimi za postavitev PV panelov, močno prednjačijo strehe objektov (96,6 %); delež parkirišč in uporabnih degradiranih območij pa je na nivoju dobrih dveh oziroma enega odstotka. Skupni izkoristek površine streh, ki definira tehnični potencial, znaša glede na poročilo približno 48 %. Glede na ekonomski potencial pa je v danem naboru streh najbolj smiselna namestitev PV sistemov na gospodarsko-poslovne in upravne stavbe.

»Zaradi izrazitega dnevnega cikla (potrebe po električni energiji so največje med delovanjem teh ustanov) so potrebe po pametni oziroma aktivni regulaciji najmanjše. Hkrati pa je večji tudi delež večjih objektov, kar nekoliko poceni investicijske stroške,« pojasnjujejo avtorji in dodajajo, da primerjava s trajanjem sončnega obsevanja razkrije, da v povprečju elektrarne ‘izkoristijo’ 59,8 % razpoložljivih ur. »Če upoštevamo še nagib PV panelov (le-ti so v Sloveniji praviloma nagnjeni proti jugu za 30-35°) pa se lahko ta ‘izkoristek’ spusti vse do 48,4 %.«

Meritve trajanja mesečnega obsevanja od leta 1960 do 2016 za Ljubljano so pokazale, da v povprečju mesečno število ur sončevega sevanja vsako leto zraste za približno 0,7 ure. Na ta način se izkoristek PV panelov poveča za 0,4 % (0,23 % poleti in 0,9 % pozimi). »Če se bo dolgotrajni trend nadaljeval, bo njegov vpliv do leta 2050 znašal približno 13 %, pri čemer nekatere študije z globalnimi modeli omenjajo nekoliko manjše vrednosti. Hkrati pa se je treba zavedati, da bodo na učinkovitost PV panelov še močneje vplivali nekateri drugi vplivni parametri, kot na primer degradacija celic,« še opozarjajo avtorji poročila. Izkoristek celic se lahko tako zaradi degradacije celic znižuje s stopnjo 0,5 – 3 % na leto, pri čemer je razvoj tehnologije v zadnjih letih omogočil izdelavo inverterjev, ki tak tip degradacije vsaj zavira, je pojasnjeno v poročilu. »Vpliv degradacije v novejših PV panelih lahko ocenimo na pod 1 % na leto, kar je približno dvakratnik vpliva podnebnih sprememb.« Večina znanih analiz potenciala PV v zadnjih letih uporablja (generični) izkoristek 16 %.

Kot še navajajo avtorji, so povprečne cene PV panelov odvisne tudi od njihove letne proizvodnje. Po t.i. Swansonovem zakonu se pri vsaki podvojitvi proizvodnje cene solarnih panelov znižajo za 20 %. Ker je povečevanje proizvodnje približno konstantno, cene panelov padejo za približno 10 % letno, še navajajo avtorji.