Slovenska podjetja, ki nameščajo sončne elektrarne, se ob izjemnem povpraševanju v letošnjem letu soočajo tako s kadrovskimi izzivi kot izzivi v dobavni verigi, kar vključuje podaljšanje dobavnih rokov komponent in skokom njihovih cen. A jih povečini tudi še obvladujejo, so sporočili iz teh podjetij. Ob tem pa še vedno opažajo težave pri priklapljanju sončnih elektrarn v omrežje in dolgotrajni izdaji soglasij s strani elektrodistribucij. Čas izgradnje sončne elektrarne je tako od naročila do izvedbe raztegnjen na več mesecev, sončna elektrarna pa dražja za 30 do 40 odstotkov. Na ministrstvu za infrastrukturo (MZI) medtem še vedno iščejo denar za sončne subvencije, a poudarjajo, da je investicija v sončno elektrarno vpričo podražitev energije in volatilnosti na energetskih trgih smiselna in se izplača tudi brez finančne podpore.

V GEN-I se je povpraševanje po sončnih elektrarnah letos povečalo za dvakrat glede na lansko leto oz. še več glede na prejšnja leta. Julija so tako presegli mejo 4000 priklopljenih sončnih elektrarn. »Samo v juniju smo obdelali skoraj 600 pogodb, kar je 225 % več kot v juniju 2021,« so povedali.

So se pa zaradi vsesplošnega nenadnega preobrata na energetskih trgih in stanja v svetu tudi pri realizaciji projektov izgradnje sončnih elektrarn v letošnjem letu pričeli izzivi, dodajajo. »Proizvajalci komponent dvigujejo cene in podaljšujejo dobavne roke, kar se posledično odraža tudi v končnem strošku izgradnje sončne elektrarne.«

Ker so pričakovali povečan obseg dela, so že v lanskem letu zaposlili dodaten kader, ki jim letos omogoča hitrejšo obdelavo povpraševanj, a lahko z dodatnim zaposlovanjem le delno vplivajo na hitrost izvedbe v celoti, saj postopek izgradnje sončnih elektrarn ni povsem odvisen od njih, poudarjajo. Stranke, ki v tem času podpišejo pogodbo z GEN-I, lahko računajo, da bo celoten postopek do izgradnje njihove sončne elektrarne zaključen v roku osmih mesecev.

Tudi v Petrolu beležijo letos »izredno veliko povpraševanje po izgradnji sončnih elektrarn za samooskrbo«. Prvotno napoved 30 odstotkov letne rasti prodaje v 2022 bodo tako presegli.

Na eni strani pripisujejo povečanje prodaje sončnih elektrarn v prvi polovici letošnjega leta cenovni negotovosti energentov, po drugi strani pa tudi vedno večji okoljski ozaveščenosti. »Letos zlasti zaznavamo usmerjanje podjetij v lastno proizvodnjo električne energije, kar pripisujemo višjim cenam na trgu z električno energijo. Podjetja se namreč zavedajo, da si bodo morala čim prej zagotoviti vsaj del lastne proizvodnje električne energije in zmanjšati odvisnost od zunanjih dejavnikov,« pojasnjujejo in dodajajo, da imajo v tem trenutku v razvoju »kar nekaj projektov, ki so po moči tudi 10-krat večji od povprečij prejšnjih let«.

Izgradnja sončne elektrarne traja sicer »praviloma nekaj mesecev«, na kar vplivajo različni dejavniki, kot je pridobivanje vseh dovoljenj, zasedenost izvajalcev, dobavni roki za opremo, vremenski pogoji itd. »Zaradi bistveno povečanega povpraševanja so se posledično podaljšali tudi postopki.«

Pri tem izzive, ki se pojavljajo v dobavni verigi in so tudi v segmentu sončnih elektrarn povezani tako s skokom cen komponent kot zamudami, obvladujejo »z dobrimi in pravočasnimi napovedmi ter nabavnimi procesi. V tej situaciji je sodelovanje z zanesljivimi partnerji odločilnega pomena«.

Prav tako nenehno iščejo in zaposlujejo nove kadre, »kar je tudi pripomoglo, da smo na obdobje večjega povpraševanja pripravljeni«. 

Še vedno pa opažajo tudi težave pri priklapljanju sončnih elektrarn v omrežje. »Pridobitev soglasja za priključitev sončnih elektrarn v omrežje je osnovni pogoj, da je postavitev sončne elektrarne na dejanski lokaciji sploh izvedljiva. Gre za sistemski problem, ki ga bo lahko Slovenija rešila le z večjimi investicijami v razvoj distribucijskega omrežja. Slednji namreč ni v celoti prilagojen na veliko število malih proizvodnih virov,« poudarjajo.

Povpraševanje po energetsko učinkovitih projektih in investicijah v sončne elektrarne je letos »izjemno«, pravijo tudi v energetski družbi Interenergo, kjer so v primerjavi z lani zaznali 300- do 400-odstotno rast v tem segmentu. To je po oceni direktorja družbe Blaža Šterka posledica dveh ključnih dejavnikov. »Glavni se zagotovo skriva v visokih cenah energentov, ki spodbujajo povpraševanje po energetsko učinkovitih projektih. Nadalje so bile in so še vedno pomemben dejavnik spodbude države oziroma nepovratna sredstva.«

Za letos načrtujejo za 4 milijone evrov investicij v tem segmentu, »kar je številka, ki bo v prihodnjih letih še ambicioznejša«, je povedal Šterk.

Tudi v Interenergu se z ustreznim načrtovanjem »uspešno« spopadajo s podaljšanjem dobavnih rokov komponent za sončne elektrarne. Večji izziv jim pravzaprav predstavljajo »kapacitete izvajalcev in monterjev, saj so le ti v Sloveniji izjemno zasedeni, ustrezno usposobljenega kadra pa primanjkuje«. 

Te izzive naslavljajo med drugim tudi tako, da posamezne faze projekta vodijo vzporedno, »kar pomeni, na primer, da ključno opremo naročimo že pred pričetkom projekta, določene postopke, ki smo jih prej vodili sekvenčno, pa zdaj združujemo v istem delu časovnice. S takšnim delom nam fizična izvedba 1 MW sončne elektrarne uspe v treh do štirih mesecih«, pojasnjuje Šterk.

Kar zadeva priključevanje sončnih elektrarn na električno omrežje prav tako ni zaznati, da bi se situacija kaj dosti izboljšala, dodaja. »Predvidevamo, da so elektrodistributerji svoje postopke izboljšali in bi se čas načeloma lahko začel krajšati, a se istočasno povečuje število vlog, kar povzroča, da je za pridobitev soglasja dejansko treba čakati dlje. Nadalje ima izpostavljeno za posledico težave s pridobivanjem nepovratnih sredstev, saj ministrstvo za infrastrukturo ob oddaji vloge zahteva soglasje za priključitev s strani elektrodistribucije.«

Se je pa v zadnjem letu cena sončne elektrarne na ključ zvišala za 30 do 40 odstotkov. »Vzrok za podražitve so predvsem dražje komponente, v zadnjih mesecih pa smo začeli zaznavati tudi dvig cen montaže,« še pravi Šterk.

V podjetju SONCE energija, ki je del skupine SONCE, beležijo največji porast povpraševanja po sončnih elektrarnah s strani velikih poslovnih odjemalcev, ki so se jim stroški elektrike najbolj povečali. »Teh povpraševanj je za najmanj desetkrat več. Porast povpraševanj beležimo sicer tudi pri gospodinjstvih, vendar ne v tolikšni meri.«

Letos so v podjetju SONCE energija tako sklenili že več kot tisoč pogodb, do poletja pa so zaključili več kot 700 projektov. Največ težav je že skoraj eno leto pri dobavi razsmernikov, ki so ključna oprema. »To zelo vpliva na rok izvedbe,« poudarjajo.

Trajanje postopka od naročila do izvedbe je sicer odvisno od več dejavnikov, tako tudi od lokacije in elektrodistribucije, ki je zadolžena za izdajo soglasja za priključitev sončne elektrarne na omrežje. »To je ključno za določanje roka izvedbe. V povprečju traja od 2,5 meseca do 7 mesecev od prejetega soglasja (za priključitev na omrežje, ki ga izda elektrodistribucija op. a.).«

Zaradi povečanja naročil so se povečali tudi zahtevki za soglasja, kar je pomenilo dodatno obremenitev pri elektrodistribucijah, ki se »sicer trudijo in so se pri nekaterih postopki precej skrajšali. Se pa pozna porast zavrnitev soglasij«.

Pri tem pa se dražijo »prav vse komponente sončnih elektrarn, še najbolj pa moduli, ki so se v enem letu podražili za 30 %«, so še povedali v podjetju, kjer prav tako čutijo pomanjkanje kadrov na več nivojih. »Stanje rešujemo z boljšo organizacijo in vzgojo fleksibilnih delovnih mest, kar pomeni veliko vlaganja v izobraževanje in razvoj kadrov.«

Ali bodo letos še na voljo nepovratne finančne spodbude za sofinanciranje naprav za samooskrbo z električno energijo, ki jih je podeljeval Eko sklad, na ministrstvu za infrastrukturo (MZI) jasnega odgovora niso podali. Sporočajo pa, da si prizadevajo zagotoviti dodatna sredstva iz podnebnega sklada, s katerimi bi preko Eko sklada še letos lahko podprli dodatne investicije v samooskrbo z električno energijo. 

»Želja je podpreti tudi tiste investicije v samooskrbo z električno energijo, ki so se, ali se bodo izvedle še letos, vendar niso bile pravočasno prijavljene na javni razpis pri Eko skladu.«

Na ministrstvu sicer pozivajo vse, ki si to lahko privoščijo, da se odločijo za investicijo tudi brez čakanja na nov razpis Eko sklada. 

»Ob naraščajočih cenah je investicija v sončno elektrarno smiselna naložba, ki se bo hitro povrnila, hkrati pa bo odjemalcu zagotovila tudi manjšo izpostavljenost volatilnim svetovnim trgom z energenti in zanesljivo oskrbo.«

Spomnimo, da je Eko sklad zaradi izredno velikega števila prejetih vlog marca letos predčasno zaključil javni poziv za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud za naprave za samooskrbo z električno energijo.