Sektor ogrevanja in hlajenja trenutno predstavlja 50 odstotkov letne porabe energije v Evropi, v njem se porabi 13 odstotkov nafte in 59 odstotkov vsega plina v Evropi (zgolj neposredna raba), kar pomeni 68 odstotkov vsega uvoza plina. Sektor hlajenja v porabi energije zavzema 3-odstotni delež. 

Kot je na Evropskem tednu trajnostne energije, ki je potekal med 14. in 16. junijem v Bruslju, dejala Marie Donnelly, direktorica Direktorata za obnovljive vire, raziskave in inovacije na Generalnem direktoratu za energetiko, se kljub tem dejstvom področju ogrevanja in hlajenja v Evropi ne posvečamo dovolj. »Pa bi se morali. Zakonodaja je pripravljena in če želimo izpeljati prehod na obsežnejšo rabo obnovljivih virov energije (OVE) v sektorju ogrevanja in hlajenja, moramo nemudoma začeti sprejemati odločitve.«

Islandija je vodilna država pri rabi OVE za ogrevanje in hlajenje. »Vprašanje je, kako doseči, da bo številka ena v tem sektorju postala Evropska unija,« je pri tem dejala Ragnheiður Elín Árnadóttir, islandska ministrica za industrijo in trgovino. Po mnenju vodje področja toplotne energije na nizozemskem ministrstvu za gospodarske zadeve Tjallinga de Vriesa bi morala Unija za dosego tega cilja spodbujati tako inovacije kot uporabo na trgu.

»Na Islandiji 25 odstotkov električne energije proizvedemo s pomočjo geotermalne energije in ta ogreva 90 odstotkov gospodinjstev,« je povedala Árnadóttirjeva. Dodala je, da se več kot 99 odstotkov ogrevanih stavb v državi ogreva prek sistema daljinskega ogrevanja. »20 do 25 stavb se ne ogreva na OVE in natančno vemo, katere so in kje se nahajajo, zato načrtujemo ustrezne ukrepe, kako to urediti,« je dejala in s tem nasmejala občinstvo.

Če želi Evropska unija izpolniti podnebni cilj, mora pri ogrevanju in hlajenju zmanjšati porabo električne energije, proizvedene s pomočjo fosilnih goriv. Po prepričanju Árnadóttirjeve bi to Uniji koristilo tudi v ekonomskem smislu. Ekonomske koristi rabe OVE za ogrevanje in hlajenje v primeru Islandije denimo pomenijo prihranek v višini do 7 odstotkov BDP. »Naš skupni prihranek CO2 med letoma 1944 in 2014 je 350 milijonov ton CO2, kar pomeni 175 milijard dreves ali 800,000 km2 gozda – toliko, kot če združimo površini Francije in Velike Britanije,« je poudarila.

Geotermalno energijo je mogoče uporabljati tudi za drugačne namene, na primer vse leto za ogrevanje vode v bazenih, tako pokritih kot zunanjih, za industrijske namene, v kmetijstvu. »Poleg tega talimo sneg na pločnikih. Veliko je koristi, ki so zelo otipljive,« je povedala. Z geotermalno energijo pa so povezani tudi izzivi: »Financiranje je vedno predstavljalo izziv. Z njim smo se spoprijeli že v 60. letih, ko smo ustanovili sklad za vrtanje, ki podeljuje tudi posojila, in če se projekt izkaže za učinkovitega, posojilo prevzame država. Pri ogrevanju in hlajenju imajo OVE 99-odstotni delež, pri proizvodnji energije pa 79-odstotnega,« je dejala Ragnheiður Elín Árnadóttir in sklenila, da je treba spodbude za ogrevanje in hlajenje s pomočjo OVE premisliti na novo.