Pri pregledu osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) Evropska komisija ugotavlja, da predstavljajo slednji dobro osnovo za zeleni dogovor. Največji razkorak s skladnostjo podnebno-energetskih ciljev za naslednjih deset let pa je na podlagi pregledov nacionalnih strategij držav viden predvsem pri investicijah na področju raziskav in inovacij, je na nedavnih Dnevih energetikov izpostavil Ivo Schmidt iz Evropske komisije. Tudi slovenski načrt za okrevanje in odpornost je, kot kaže prvi pregled, skladen z ‘zelenimi’ in ‘digitalnimi’ cilji EU. Profesor Mojmir Mrak z ljubljanske Ekonomske fakultete pa je dejal, da je epidemija novega koronavirusa omogočila, da smo se lotili zelenega financiranja bolj sistematično. Ob tem je opozoril, da se je k optimalnemu razrezu ‘zelenih’ sredstev EU mogoče približati le s kombinacijo pristopa od ‘spodaj navzgor’ in od ‘zgoraj navzdol’. Slednjega, ki naj bi zagotavljal ‘veliko sliko’ razvoja države, v Sloveniji, tako Mrak, žal še nismo uspeli oblikovati. »Ker časa za pripravo strategije razvoja države preprosto ni, bomo ponovno improvizirali.«

Pri evropskem zelenem dogovoru gre za novo razvojno strategijo Evropske unije (EU), novo smer evropske ekonomije, ne zgolj za zmanjšanje emisij CO₂ in doseganje ostalih podnebno-energetskih ciljev, je izpostavil Schmidt. »Če želimo do leta 2050 doseči ogljično nevtralnost, moramo pristopiti holistično. To pomeni, da pri doseganju ciljev ne igra pomembno vlogo le razogljičenje npr. industrije in prometa, temveč tudi sektorjev, kot je denimo kmetijstvo. Obenem zeleni dogovor ni le dogovor o ekonomskem in industrijskem vidiku, temveč tudi o finančnem.«

A trenutno zastavljeni cilji ne bodo dovolj, da do leta 2050 dosežemo ogljično nevtralnost, tako Schmidt, zato moramo ponovno preučiti cilje za leto 2030. Evropski parlament naj bi tako v začetku decembra glasoval o uzakonjenju cilja EU za znižanje emisij toplogrednih plinov (TGP) do leta 2030 s sedanjih 40 odstotkov na najmanj 55 odstotkov glede na raven v letu 1990. »To bo začetek za pogajanja in razprave s Svetom EU,« je pojasnil Schmidt. 

Da bi dosegli 55-odstotno zmanjšanje emisij TGP do leta 2030, moramo zmanjšati rabo primarne energije za 39 do 41 odstotkov in energije v končni rabi za 36 do 37 odstotkov. Obenem bi moral delež obnovljivih virov energije (OVE) v skupni bruto rabi končne energije posledično narasti na 38 do 40 odstotkov do 2030. Trenutno smo na 32 odstotkih doseganja cilja OVE. Slovenija je celo pod tem deležem, je izpostavil Schmidt.

Na področju proizvodnje električne energije bi morali prav tako podvojiti delež proizvedene električne energije iz OVE med letoma 2020 in 2030, da dosežemo 65-odstotni delež obnovljive elektrike. Obenem bo treba do leta 2030 zmanjšati obseg proizvodnje energije iz fosilnih goriv, predvsem premoga. Ob tem je Schmidt spomnil, da je Slovenija med državami članicami, ki še ni podala svojih načrtov o prenehanju rabe premoga in prestrukturiranju premogovnih regij. »Seveda ima vsaka država pravico do lastnega pristopa in energetske mešanice. A konec koncev je treba pri uveljavljanju energetske mešanice vzeti v obzir ekonomsko in okoljsko zakonodajo.« 

V luči dodatnih naložb in doseganja ogljične nevtralnosti bodo največji napori za dosego 55-odstotnega zmanjšanja emisij TGP leta 2030 potrebni v stanovanjskem sektorju. Delež obnov v stavbnem sektorju se bo moral namreč podvojiti na dva odstotka na leto do leta 2030. Trenutno smo na 1 odstotku, je še pripomnil Schmidt.

Kot je še poudaril, prihaja 75 odstotkov izpustov TGP iz energetskega sektorja. Nezanemarljiv delež pri izpustih ima seveda tudi transportni sektor. 

 Schmidt je ob tem spomnil, da Evropska komisija trenutno pregleduje nacionalne energetske in podnebne načrte (NEPN) držav članic EU. Na področju emisij TGP na nivoju EU je Komisija na podlagi pregledov ocenila, da presegamo stare cilje, »kar je dobra novica za uresničenje novega ciljnega deleža. Tudi na področju energetske učinkovitosti se je vrzel sicer zaprla, vendar bo potrebnega še veliko napora«. Cilje na nivoju EU presegamo tudi na področju OVE. Izzivi pa ostajajo na področju notranjih trgov, kjer je potrebno več fleksibilnosti, boljše načrtovanje, kot tudi regionalno povezovanje, je navedel Schmidt. Velik razkorak s skladnostjo podnebno-energetskih ciljev za naslednjih deset let pa je na podlagi nacionalnih strategij držav viden predvsem pri investicijah na področju raziskav in inovacij. A kot je poudaril Schmidt, so poslani osnutki NEPN-ov dobra osnova za zeleni dogovor. 

Tudi slovenski NEPN pomeni dobro izhodišče, da lahko Slovenija izkoristi prednosti evropskega zelenega dogovora. »Vendar mora preoblikovati nekatera področja oziroma postaviti jasnejše cilje.« Med področji, ki predstavljajo za Slovenijo izziv, je po Schmidtovih navedbah energetska učinkovitost v stavbah oziroma prenovah slednjih. Na področju OVE ima Slovenija glede na izračune Komisije višji stroškovni potencial, »kar bi morala Slovenija v luči ciljev razogljičenja v prihodnje upoštevati«. Na področju raziskav in inovacij je Slovenija tradicionalno zelo inovativna država z močnimi povezavami med storitvami, industrijo in znanstvenimi ustanovami, predvsem pri inovacijah na področju elektrifikacije ali drugih področjih energetskega sistema, je dejal Schmidt. »Medtem je treba cilje v povezavi z notranjim trgom zastaviti jasneje, da bodo skladni s cilji razogljičenja.« 

Slovenija bi lahko po njegovih besedah obenem bolje izkoristila nekatere finančne instrumente EU. »Toda ne gre samo za ustvarjanje projektov in porabo denarja, temveč tudi za trajnostno preobrazbo, ki sledi.«