Na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) si sicer prizadevajo zagotoviti dodatna sredstva, s katerimi bi lahko Eko sklad še letos podprl dodatne investicije v samooskrbo z električno energijo, obenem pa vse, ki to lahko storijo, pozivajo, da se odločijo za to investicijo tudi brez čakanja na nov razpis sklada.

»Dejstvo je, da je ob naraščajočih cenah investicija v sončno elektrarno smiselna naložba, ki se bo hitro povrnila, hkrati pa bo odjemalcu zagotovila tudi manjšo izpostavljenost volatilnim svetovnim trgom z energenti in zanesljivo oskrbo,« so poudarili na MzI. V GEN-I Sonce medtem ocenjujejo, da se investicija v sončno elektrarno v povprečju povrne nekje v 7-8 letih. 

Eko sklad je sicer zaradi izredno velikega števila prejetih vlog že v začetku marca letos zaprl javni poziv za nepovratne finančne spodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo, obenem pa na skladu zaradi prenasičenosti s prošnjami vlog za subvencije predvidoma do konca leta ne sprejemajo več.

Na MzI so po zaprtju zgoraj omenjenega javnega poziva napovedali, da bo za naprave za samooskrbo z električno energijo na voljo še 15 milijonov evrov. Pa je to ob zamenjavi vlade povprašali še vedno aktualno?

»Eko sklad sicer predvideva za ta ukrep porabo že rezerviranih sredstev. Si pa prizadevamo zagotoviti dodatna sredstva iz Podnebnega sklada, s katerimi bi preko Eko sklada še letos lahko podprli dodatne investicije v samooskrbo z električno energijo. Želja je podpreti tudi tiste investicije v samooskrbo z električno energijo, ki so se ali se bodo izvedle še letos, vendar niso bile pravočasno prijavljene na javni razpis pri Eko skladu,« odgovarjajo na MzI.

Zaradi enormne rasti povpraševanja po postavitvi lastne sončne elektrarne pa se podaljšuje tudi čakalna doba za njeno postavitev. Na SODO so denimo lani prejeli 14.000 vlog, približno toliko že letos, do konca leta pa jih pričakujejo že 30.000.

Kot je povedal Vladimir Mauko, tehnični direktor pri SODO, so roki za izdajo soglasja v povprečju nekje dva meseca, na določenih območjih, denimo Elektra Maribor in tudi že Elektra Celje, kjer je res velika zasičenost z vlogami, pa so roki za izdajo nekje 3 mesece, morda še nekoliko več.

»Kar se tiče celotnega postopka, do same priključitve, je pa odvisno od tega, kdaj se sam investitor odloči, da bo pristopil k izgradnji, pa tudi od samih izvajalcev. Ugotavljamo, da se tudi že sami izvajalci na terenu soočajo s težavami, tako na strani dobave ustrezne opreme kot na strani povečanega povpraševanja,« je dejal Mauko.

V GEN-I Sonce so tako denimo letos prejeli že preko 10.000 povpraševanj za sončne elektrarne za samooskrbo. Posledično so se čakalne dobe izredno povečale in so za ogled lokacije okvirno štiri mesece, od ogleda do priklopa sončne elektrarne pa lahko preteče tudi šest mesecev.

Ob tem v SODO pričakujejo, da bi lahko »s tem enormnim povečanjem števila vlog in s postopno zasičenostjo omrežja« delež zavrnjenih vlog znašal nekje 15-20 odstotkov, je poudaril Mauko, ki sicer z vidika zmogljivosti distribucijskega omrežja, ki ni sposobno v vsakem trenutku prevzeti in oddati vse želene količine električne energije, ocenjuje, da morali odjemalci premisliti, »ali res potrebujejo tako veliko moč elektrarne«. Najbolj smiselno bi po njegovem bilo, da se poleti preveri, kakšno moč potrebuje posamezen odjemalec »in bi lahko bila potem elektrarna tudi manjša. In potem bi mogoče tudi lažje pridobil soglasje«.