Na Ministrstvu za infrastrukturo (MZI) načrtujejo do konca leta sprejetje novega pravilnika, s katerim bodo distribucijskim podjetjem olajšali izdajo pozitivnega soglasja za priklop tistih samooskrbnih elektrarn, ki bodo hkrati vključevale tudi hranilnike energije, je nedavno v oddaji Studio ob 17-ih na Radiu Slovenija, ki se je tokrat osredotočila na tematiko energetskih skupnosti, dejala državna sekretarka na MZI Tina Seršen.

Seršenova je obenem ponovila, da naj bi Eko sklad do konca leta objavil razpis, ki bo dodelil subvencije tako za gradnjo proizvodne naprave za samooskrbo kot tudi za hranilnike energije. Spomnimo, da je vlada nedavno v veljavni načrt razvojnih programov 2022-2025 uvrstila projekt samooskrbe z električno energijo, ki predvideva do 25 milijonov evrov nepovratnih sredstev za naprave za samooskrbo. Od tega bo 1 milijon evrov na voljo še letos, preostali znesek pa prihodnje leto. 

Kolikšen delež teh sredstev bo namenjen posebej za implementacijo hranilnikov, Seršenova še ni želela komentirati, je pa omenila, da bo ta delež sredstev tudi za hranilnike dovolj visok, da bo spodbudil odjemalce k takšnim naložbam. Novi pravilnik pa bo po njenem mnenju tudi pomagal pri zmanjšanju zavrnitev vlog za priključitev samooskrbne elektrarne v omrežje.

Ob tem je predsednik uprave Elektra Celje Boris Kupec poudaril, da je postavitev malih sončnih elektrarn skupaj z hranilniki energije prava rešitev, saj se bodo tovrstne elektrarne hitreje in učinkoviteje priklapljale na obstoječo omrežje.

Hkrati pa je dodal, da bodo distribucijska podjetja še naprej ojačevala nizkonapetostno omrežje in integrirala nove transformatorske postaje. Za tovrstne investicije pa bodo imela tudi na razpolago sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. »V naslednji 4 letih v Elektru Celje predvidevamo, da bo vložek v distribucijsko omrežje vključno z gradnjo novih transformatorskih postaj znašal okoli 200 milijonov evrov,« je še dodal Kupec.

Kljub temu pa vseh prošenj za priklope vseeno ne bo mogoče odobriti, zato je pospešitev projektov energetskih skupnosti po njegovem mnenju zelo pomembna.

Kot je še dejal Kupec, distribucijska podjetja podpirajo skupnostne samooskrbe, predvsem iz razloga, ker se v okviru takšnih projektov postavljajo večje sončne elektrarne na degradiranih območjih in večjih površinah streh, kjer imajo distribucijska podjetja tudi že zgrajeno ustrezno infrastrukturo, hkrati pa to zmanjšuje tudi stroške izgradnje tovrstnih elektrarn v naravi.

Medtem pa je Seršenova poudarila, da država podpira razvoj samooskrbnih skupnosti na več načinov.

»Država je naprej postavila pravni okvir za takšne skupnosti. Trenutno se nahajamo v obdobju, kjer tečeta dve shemi, najprej ta stara, ki se izteka in bazira na netiranju. Druga nova pa tega koncepta več ne pozna. Država bo sedaj spodbujala ustanovitev takšnih skupnosti skozi naložbeno pomoč, ki se bo financirala iz prispevka za obnovljive vire energije, ki ga plačujejo končni odjemalci na računih. Velja tudi izpostaviti, da bo država spodbujala takšne investicije tudi preko evropskih sredstev,« je pojasnila.

Država bo po besedah Seršenove za razvoj lokalnih samooskrbnih skupnosti, torej samo tistih, ki slonijo na obnovljivih virih, do leta 2027 namenila 29 milijonov evrov. Hkrati je še omenila, da je MZI skupaj z partnerji naredil popis lokacij, kjer bi bil priklop večjih sončnih elektrarn že danes mogoč, in to brez ojačitev omrežja. »Načrtujemo pa tudi nov zakon o umeščanju obnovljivih virov energije, ki bo še dodatno olajšal postavitev večjih sončnih elektrarn,« še dodaja Seršenova.

Slednja še meni, da je še preuranjeno govoriti o tem, koliko energetskih zadrug bi lahko v državi imeli. »Na dolgi rok, recimo v 20 letih, si pa predstavljam, da bodo vsi končni odjemalci, ki ne bodo imeli možnosti postaviti lastno sončno elektrarno, tako ali drugače vključeni v samooskrbno skupnost,« je dejala.

Tomislav Tkalec iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, pa je omenil, da so skupnostni samooskrbni projekti še vedno novost tako v Sloveniji kot Evropi. Kot pa je poudaril, je samo načrtovanje takšnih projektov še vedno precej težavno, saj je to področje, ki je novo in še vedno ne obstajajo točno določene smernice, kako implementirati takšne projekte. »Glede tega bo potrebna tudi večja aktivna vloga MZI in družbe Borzen,« je še dodal Tkalec.