»Slovenske občine so se v preteklem desetletju ukvarjale s tipičnimi mestnimi problemi, s pomočjo evropske skupnosti smo gradili kanalizacijske naprave, vodovode, prometno infrastrukturo, reševali odpadke in urejali vaška ter mestna jedra. Šlo je za obsežne investicije, ki jih sami s svojim denarjem ne bi zmogli realizirati. Če smo se veselili, da smo glavnino uredili, lahko rečem, da smo se zmotili, saj ko rešiš en problem se kmalu pojavita dva nova,« je minuli teden na srečanju županov na 49. Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti (MOS) povedal župan Mestne občine Celje Bojan Šrot.

»Sodobna mesta se danes spopadajo s številnimi novimi izzivi, staranje prebivalstva, povečana konkurenca iz tujine, zmanjševanje podjetništva v starih mestnih jedrih, podnebne grožnje in številne nove tehnologije bodo razlog, da bodo nekatere, danes dobro ustaljene storitve, sčasoma izginile ali se popolnoma spremenile. Če želimo zagotoviti visoko kvaliteto življenja naših prebivalcev, moramo pravočasno pripeljati napredne, učinkovite in pregledne rešitve, ki bodo mesta naredile še bolj učinkovita, bolj prijazna in spodbudile občane, da bodo sodelovali v procesih odločanja,« pravi celjski župan, ki v teh rešitvah vidi idejo pametnega mesta. Ta pa prinašajo tudi mnoge pasti in ne le napredka. »Samo strateški in smiseln pristop vodi v napredek.«

Da ima Slovenija po svoje srečo, ker večina prebivalstva še vedno ne živi v večjih mestih, pa meni podpredsednik Skupnosti občin Slovenije dr. Ivan Žagar. Na SOS-u med drugim menijo, da je potrebno poskrbeti, da bo infrastruktura pripeljana do vseh ljudi, tako v mesta, kot ruralna področja. 

»Brez partnerskega odnosa občin in države bomo veliko težje naredili določene premike naprej,« meni državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo dr. Nejc Brezovar. Spomnil je na Strategijo razvoja lokalne uprave do leta 2020, ki temelji na trajnostnem razvoju in del katerega so tudi pametna mesta. Na ministrstvu v zadnjem letu opravljajo vedno več razgovorov z lokalnimi skupnostmi in skupaj rešujejo težave lokalne samouprave. Kot pravijo, pametno mesto ne sme postati ekonomsko merljiva kategorija, temveč mora pomeniti sodelovanje prebivalcev ob najbolj perečih problemih v občini: trajnostnem razvoju, mobilnosti in energetski obnovi.

»Pametna mesta morajo postati skupnosti povezane z okolico, ki vedo kam želijo in bodo v prihodnje tja tudi prišle,« dodaja državni sekretar, ki je izpostavil potrebo po povezovanju mest in podeželja in urbani razvoj kot enega ključnih stebrov strategije prostorskega razvoja Slovenije. Brezovar je na MOS pohvalil tudi napredek na področju energetske sanacije državnih in občinskih stavb v zadnjem obdobju.