Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je – skladno z zavezo in vizijo dolgoročne podnebne strategije Republike Slovenije do leta 2050 (ReDPS50), s katero si je Slovenija zastavila jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost – začelo pripravljati nov predlog zakona o podnebnih spremembah. Ta bo služil kot pravni okvir za izvajanje, upravljanje, spremljanje in poročanje o vseh vidikih podnebne politike v Sloveniji, pravijo na ministrstvu, kjer v proces priprave sistemskega zakona vabijo vse zainteresirane deležnike. Predloge glede potencialnih vsebin zakona sprejemajo najpozneje do 21. oktobra.

Kot pravijo na MOP, bo predlog novega zakona v temeljnih poglavjih poleg rešitev za učinkovitejše izpolnjevanje obveznosti do mednarodnih pravnih aktov, kot so okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (v angleščini United Nations Framework Convention on Climate Change-UNFCCC), kjotski protokol in pariški sporazum, »obsegal tudi vsebine vezane na prenos zakonodaje EU v slovenski pravni red in vsebine, katerih urejanje je nujno potrebno za uresničitev naših podnebnih ciljev ter določbe vezane na vzpostavitev strukture, vloge in sodelovanja z relevantnimi deležniki«.

V izogib podvojitvi in zagotavljanju harmonizacije z ostalimi pravnimi akti se predvideva tudi prenos določb, ki naslavljajo podnebne vsebine iz zakona o varstvu okolja (ZVO-2), dodajajo.

»Zaradi horizontalnosti podnebnih sprememb in njene medsektorske narave je v proces predvidena vključenost tudi pripravljavcev zakonodaje z ostalih segmentov delovanja družbe, kot so šolstvo, zdravstvo, urejanje prostora, gradnja objektov, kmetijstvo, promet, idr.. Ti bodo specifična vprašanja zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in prilagajanja na podnebne spremembe naslovili v zadevnih sektorskih zakonodajnih, strateških in ostalih dokumentih,« pojasnjujejo na MOP.

Osnutek zakona bo sicer, med drugim, vseboval:

• temeljne določbe, ki opredeljujejo predmet zakona, relevantne izraze, namen in cilj zakona ter načela;
• strateške dokumente in akcijske načrte, ki obsegajo postopke, vezane na ReDPS50, nacionalno energetsko-podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam in ostale strateške dokumente ter akcijske načrte na občinski ravni;
• ukrepe s področja podnebnih sprememb, ki se navezujejo na vsebine področij zmanjševanja emisij TGP iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami TGP, prometa, kmetijstva, rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF), fluoriranih TGP, ukrepih na drugih področjih;
• ekonomske in finančne instrumente, kot je na primer sistem trgovanje s pravicami do emisije TGP, določbe vezane na delovanje sklada za podnebne spremembe, okoljsko dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida in ostali finančni instrumenti;
• zaveze glede vodenja evidenc, upravnih postopkov in poročanja skladno z Uredbo (EU) št. 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov;
• posvetovalna telesa, vključenost civilne družbe;
• in inšpekcijsko nadzorstvo ter kazenske določbe.