»V Sloveniji imamo že določen cilj do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov v sektorju ne-ETS za 15 odstotkov glede na leto 2005, obenem pa je v dopolnjenem osnutku NEPN predlagan cilj, da bomo do leta 2030 dosegli vsaj 27-odstotni delež obnovljivih virov energije (OVE). V obdobju do 2030 naj bi od leta 2007 energetsko učinkovitost izboljšali vsaj za 32,5 odstotka, prizadevati pa si moramo tudi za zagotavljanje zanesljive in konkurenčne oskrbe z energijo, z upoštevanjem dekarbonizacije proizvodnje električne energije in zmanjševanja odvisnosti od uvoza,« so sporočili z MzI.

Pojasnjujejo, da so za uresničevanje nacionalnih prispevkov in ciljev v dopolnjenem osnutku NEPN pripravljeni različni scenariji, ki predstavljajo izhodišče za celovito presojo vplivov NEPN na okolje.

»Največji izzivi Slovenije se kažejo na področju prometa, saj projekcije kažejo nadaljnjo rast osebnega in tovornega prometa do leta 2030. Dodatne izzive vidimo tudi pri nadaljnjemu uvajanju obnovljivih virov energije, predvsem z vidika njihovega umeščanja v prostor,« pravijo na MzI.

Na področju energetske varnosti in notranjega trga z energijo si sicer nova verzija NEPN za cilj postavlja zagotoviti pospešeni razvoj omrežja za distribucijo električne energije, ki vključuje tudi razvojno naravnano določanje višine omrežnine in omogoča pospešeno integracijo toplotnih črpalk, izpolnjevanje zahtev povezanih s pospešenim uvajanjem modernih konceptov elektromobilnosti ter naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.

NEPN na primer zasleduje cilj, da bo zaradi doseganja čim večjega deleža OVE v bruto končni rabi energije do leta 2030 potrebno zgraditi zadostno količino različnih hranilnikov energije, priključenih na prenosno omrežje ali distribucijsko omrežje, ki bodo zagotovili shranjevanje vsaj 25 odstotkov dnevnih potreb po električni energiji v slovenskem elektroenergetskem sistemu.

Hkrati je cilj NEPN prizadevati si v čim večji meri zmanjšati rabo fosilnih virov energije in odvisnost od uvoza fosilnih virov energije s postopnim opuščanjem rabe premoga (-30 odstotkov do leta 2030, -50 odstotkov do leta 2040 in -100 odstotkov najkasneje do leta 2050) in prepovedjo prodaje in vgradnje novih kotlov na kurilno olje po letu 2025. Cilj je tudi nadaljevanje izkoriščanja jedrske energije in ohranjanje odličnosti v obratovanju jedrskih objektov v Sloveniji ter zagotoviti vsaj 10-odstotni delež metana ali vodika obnovljivega izvora v prenosnem in distribucijskem omrežju do leta 2030 in 25 odstotkov do leta 2040.

Cilj je prav tako zmanjšanje uvozne odvisnosti, in sicer vsaj 75-odstotna oskrba z električno energijo iz domačih virov do leta 2030 oz. do 2040 in ohranjanje takšnega nivoja.

Na MzI dodajajo, da bo v naslednjem koraku priprave NEPN pripravljen osnutek okoljskega poročila, čemur bo sledil končni izbor scenarija in ciljev ter podrobnejše usklajevanje ukrepov ter izdelava makroekonomske ocene učinkov.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je sicer prejšnji teden po seji vlade pojasnila, da se vlada sooča z zamudo pri pripravi NEPN, ki ga je treba v Bruselj poslati do konca decembra letos. Po njenih besedah vladi do takrat zadnje verzije NEPN ne bo uspelo pripraviti, je pa njihov cilj, da to naredijo »čim prej v prvi polovici naslednjega leta«.