Računsko sodišče je nedavno izdalo porevizijsko poročilo o popravljalnem ukrepu ministrstva za infrastrukturo (MzI) pri reviziji udejanjanja e-mobilnosti in ukrep ocenilo kot zadovoljiv. V odzivu na revizijsko poročilo je sicer ministrstvo pojasnilo, da namerava do konca leta 2022 pripraviti predlog zakona o alternativnih gorivih in prenovo strategije za alternativna goriva. Omenjeno strategijo naj bi nato predložili v obravnavo na vladi do 30. junija 2023.

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu o učinkovitosti poslovanja MzI pri udejanjanju e-mobilnosti v letih 2016, 2017, 2018 in prvi polovici leta 2019 ministrstvu za infrastrukturo izreklo mnenje, da je bilo pri udejanjanju e-mobilnosti delno učinkovito.

Ministrstvo namreč glede na navedbe revizijskega poročila ni pripravilo nacionalnega okvira politike v skladu z določili 3. člena direktive EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, »ker strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji ne vsebuje vseh predpisanih vsebin«.

Kot so takrat opozorili na računskem sodišču, strategija za alternativna goriva ne upošteva v celoti zahteve iz direktive, ki se nanaša na oceno prihodnjega razvoja trga v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju ter vzpostavljanja ustrezne infrastrukture.

»Ocena prihodnjega razvoja trga alternativnih goriv in vzpostavitve infrastrukture bi morala ob upoštevanju širokega nabora spodbud in ukrepov ter ob upoštevanju različne stopnje razvoja tehnologije in infrastrukture ter nediskriminatorne dostopnosti do polnilnih mest za vsako gorivo podati informacije o možnem razvoju trga alternativnih goriv in vzpostavitve infrastrukture,« so takrat poudarili na računskem sodišču.

Ocenili so tudi, da ukrepi za uresničitev nacionalnih ciljev za spodbujanje e-mobilnosti v strategiji za alternativna goriva niso natančno določeni, saj je vlada ob sprejemu strategije za alternativna goriva sklenila, da bo za izvajanje strategije ministrstvo pripravilo akcijski program, kar pa ni storilo.

»Ukrepi za spodbuditev vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva so navedeni samo za eno vrsto alternativnega goriva, in sicer stisnjeni zemeljski plin. Strategija za alternativna goriva tudi ne določa opremljenosti mestnih/primestnih naselij, drugih gosto poseljenih območij in omrežij z javno dostopnimi polnilnimi mesti za električna vozila, predlaga pa lokalnim skupnostim pripravo dolgoročnega plana umestitve in izgradnje polnilnic in sprejem občinskih aktov za postavitev polnilnic,« še piše v revizijskem poročilu.

V revizijskem poročilu je računsko sodišče tudi navedlo, da ministrstvo ni pripravilo dokumenta razvojnega načrtovanja za e-mobilnost v skladu z uredbo o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna, ker strategija za alternativna goriva ne vsebuje vse predpisane vsebine v celoti. »Ministrstvo ni ustrezno določilo kazalnikov, primernih za spremljanje uresničevanja in merjenja doseganja ciljev in razvojnih učinkov, niti ni načrtovalo vseh skupnih stroškov in virov financiranja ukrepov,« je opozorilo sodišče.

Strategija za alternativna goriva po navedbah revizijskega poročila prav tako ne določa nosilcev izvajanja, razen pri priporočilih lokalnim skupnostim, in vrednotenja, določa pa spremljanje, v okviru katerega naj bi ministrstvo vsako leto pripravilo pregled izvajanja in doseženih rezultatov in po potrebi dopolnilo oziroma predlagalo vladi spremembo strategije za alternativna goriva.