Evropski ministri, pristojni za energetiko, so na zasedanju konec junija podprli dogovor o ambicioznejših ciljih na področju obnovljivih virov energije (OVE) in energetske učinkovitosti. Tako so podprli predlog Evropske komisije, da se ciljni delež OVE v skupni mešanici virov energije do leta 2030 dvigne z 32 na 40 odstotkov.

Višji cilj bo EU pomagal, da se hitreje razogljiči in zmanjša svojo odvisnost od ruskih energentov glede na vojno v Ukrajini, je dejala francoska ministrica za energijo Agnes Pannier-Runacher.

40-odstotni cilj bo zavezujoč na ravni EU, 27 držav članic pa bo moralo povečati svoje nacionalne prispevke, določene v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, ki bodo posodobljeni v letih 2023 in 2024, da bi ga kolektivno dosegle.

Poleg tega so se evropski energetski ministri za pospešitev vključevanja obnovljivih virov energije v sektorje, v katerih je bilo vključevanje počasnejše, dogovorili o ambicioznejših sektorskih ciljih in ukrepih, skupaj s prožnostjo, ki se uporablja na primer za metode izračunavanja.

Kar zadeva podcilje za promet so tako ministri uvedli možnost, da države članice izbirajo med zavezujočim ciljem 13-odstotnega zmanjšanja intenzivnosti toplogrednih plinov v prometu do leta 2030 ali zavezujočim ciljem vsaj 29-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v okviru končne porabe energije v prometnem sektorju do leta 2030.

Ministri so se dogovorili tudi o postopnem povečanju ciljev glede energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje, in sicer zavezujoče povečanje za 0,8 odstotka na leto na nacionalni ravni do leta 2026 in 1,1 odstotka v obdobju 2026–2030. Dogovoril so se tudi, da bodo določil okvirni cilj vsaj 49-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v stavbah.

Prav tako so določili okvirni cilj 1,1-odstotnega povprečnega letnega povečanja porabe energije iz obnovljivih virov v industriji. Strinjali so se tudi, da bi moralo do leta 2030 35 % vodika, ki se uporablja v industriji, izvirati iz goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, do leta 2035 pa 50 %.

Ministri pa so vključili še pospešene postopke za izdajo dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov v skladu s prednostnimi nalogami iz načrta RepowerEU, ki jih je Komisija predlagala maja. Namen je hitro povečati uporabo obnovljivih virov energije v okviru načrta EU, da postane neodvisna od ruskih fosilnih goriv po ruski invaziji v Ukrajini. Zaradi slednjega je sicer Markus Pieper, glavni poročevalec Evropskega parlamenta za obnovljive vire, pozval k zvišanju deleža OVE na celo 45 odstotkov.

Ministri pa so se dogovorili tudi o zmanjšanju porabe energije na ravni EU, in sicer 36-odstotnem zmanjšanju porabe končne energije in 39-odstotnem zmanjšanju porabe primarne energije. Kot so sporočili iz Sveta EU, »cilji temeljijo na novi izhodiščni vrednosti in ustrezajo cilju 9-odstotnega zmanjšanja v primerjavi z letom 2020«.

Ministri so se dogovorili, da bodo vse države članice prispevale k doseganju splošnega cilja EU z okvirnimi nacionalnimi prispevki in krivuljami, ki so jih države članice določile v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, ki bodo posodobljeni v letih 2023 in 2024.

Ministri so se dogovorili tudi o postopnem povečanju cilja glede prihranka energije za končno porabo energije. Države članice bi od 1. januarja 2024 zagotovile prihranek v višini 1,1 odstotka letne porabe končne energije, 1,3 odstotka od 1. januarja 2026 in 1,5 odstotka od 1. januarja 2028, pri čemer je v naslednje obdobje mogoče prenesti največ 10 odstotkov presežnih prihrankov. Ministri so v izračun za dosego cilja vključili možnost, da se v ustrezno utemeljenih primerih, ki jih potrdijo energijski pregledi, upoštevajo prihranki energije, doseženi s tehnologijami zgorevanja fosilnih goriv v industrijskem sektorju.

Ministri so se strinjali s posebno obveznostjo za javni sektor, da doseže 1,7-odstotno letno zmanjšanje porabe energije oziroma vsaj 1,9-odstotno, če izključuje javni prevoz ali oborožene sile, ki bi bila zavezujoča štiri leta po začetku veljavnosti uredbe, pri čemer bi se začela uporabljati v večjih občinah. Poleg tega so se dogovorili, da bodo morale države članice vsako leto prenoviti vsaj 3 odstotke skupne tlorisne površine stavb v lasti vseh ravni javne uprave.

Prav tako so se dogovorili, da bo sorazmerni delež prihrankov energije v državah članicah osredotočen na ranljive odjemalce.

Slovenija je na tem zasedanju Sveta EU za energijo v Luksemburgu potrdila dogovor o splošnih pristopih do obeh predlogov energetskih direktiv znotraj podnebnega zakonodajnega svežnja Pripravljeni na 55, so medtem sporočili z ministrstva za infrastrukturo (MzI). »V Evropski uniji moramo izzive nasloviti skupaj, pospešiti moramo razogljičenje, diverzifikacijo oskrbe energetskih virov v luči ruske agresije na Ukrajino ter ustrezno odzivanje na energetsko draginjo. Današnja dogovora o splošnih pristopih predstavljata pot, da Unija doseganje zastavljenih ciljev pospeši,« je dejal minister za infrastrukturo Bojan Kumer in v razpravi izpostavil, da je za doseganje ciljev energetske učinkovitosti potrebno zagotoviti investicije in pozval k oblikovanju pravil za državne pomoči tako, da bodo države lahko spodbujale podjetja k inovacijam. Ministri so se sicer strinjali, da se bodo pogajanja nadaljevala tudi o predlogih, ki jih je predstavila Evropska komisija v maju (v okviru načrta REPowerEU) in so vezani na ambicije v obeh direktivah, dodajajo na MzI.

Svet in Parlament bosta zdaj začela medinstitucionalna pogajanja, da bi se dogovorila o končnem besedilu obeh direktiv, ki sta del svežnja »Pripravljeni na 55«. Namen svežnja je uskladiti podnebni in energetski zakonodajni okvir EU s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.