Podnebna konferenca ZN, ki se je sredi decembra v Madridu končala z dvodnevno zamudo, je pričakovano razočaranje, je ocenil minister za okolje in prostor Simon Zajc. Na konferenci je bil dosežen kompromisni dogovor o sklepni izjavi, da si bodo države prihodnje leto »prizadevale« za zaostritev podnebnih ciljev do leta 2030. Medtem pa so odločanje o knjigi pravil za izvajanje pariškega sporazuma, kar je bil glavni cilj letošnje konference, prestavili na leto 2020.

»Madridska konferenca ni uspela doseči soglasja o tem, kako bomo izvajali pariški sporazum. EU in z njo Slovenija vztrajata, da moramo ukrepati zdaj, če hočemo segrevanje ozračja omejiti na 1,5 stopinje Celzija. Največji onesnaževalci imajo moralno dolžnost, da začnejo opozorila znanstvenikov jemati resno in temu primerno ukrepati,« je glede na sporočilo ministrstva za okolje in prostor (MOP) poudaril Zajc.

Članica slovenske delegacije na COP25 Eva Černigoj je medtem pojasnila, da so bila pogajanja v Madridu »izjemno zahtevna in dolgotrajna. Države so želele doseči napredek pri pogovorih, vendar so bila stališča na koncu preveč različna. Kljub večkratnim podaljškom pa COP25 za nas ni prinesel želenega napredka - sprejetja celotne knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma in s tem zaprtja t.i. 6. člena. Prav tako ni pokazal jasne poti za povečanje ambicij držav. Vse to bo sedaj počakalo na naslednji COP26, ki bo čez slabo leto v Glasgowu«.

Kot pojasnjujejo na MOP, so bile sicer sprejete številne točke na dnevnem redu, »vendar napredek ne odraža nujnosti in ukrepanja, ki ju v boju proti podnebni krizi potrebujemo kot planet. Kljub slabemu začetku je bil dosežen napredek na področju akcijskega načrta za spole in na področju prepoznavanja pomena oceanov v povezavi s podnebnimi spremembami. Prav tako se je uspešno zaključil drugi pregled Varšavskih mednarodnih mehanizmov za izgube in škode kot posledica podnebnih sprememb«.

»Kakorkoli pa je bilo hitro jasno, da na področju transparentnosti napredka na tem COP-u ne bo,« so dodali na MOP.

»Do zadnjega se ni vedelo, ali bomo po letih truda in dveh intenzivnih tednih pogajanj o členu 6 vendarle sprejeli knjigo pravil. To nam tokrat ni uspelo,« je povedala Eva Černigoj.

Na MOP ob tem poudarjajo, da če želimo uspešno premagati podnebno krizo, bodo morale države »dvigniti svoje ambicije in pripraviti jasne plane za doseganje ciljev. Tudi pravila morajo biti jasna, transparentna in varovati človekove pravice ter zagotavljati okoljsko celovitost, da bodo zares dosegla svoj namen«.

»EU je v tem tednu sprejela Evropski zeleni dogovor in cilj postati prva ogljično nevtralna celina do 2050. S tem ostaja v prvi vrsti v boju proti podnebnim spremembam. Slovenija si je že celo pred sprejetjem dokumentov na ravni EU zadala postati ogljično nevtralna do 2050. Ta zaveza bo vidna tudi v zakonu o podnebni politiki in dolgoročni podnebni strategiji, ki ju pripravlja MOP. Čas se izteka in upamo, da bodo tudi ostale države po svetu sledile. Le na ta način pa bomo lahko dosegli svetovni napredek, ki ga potrebujemo,« so še zapisali na MOP.