Osnutek posodobljenega in priglašenega nacionalnega podnebnega in energetskega načrta (NEPN) bo Evropski komisiji predložen junija 2023, sprejem končnega dokumenta naj bi sledil leto zatem. »Cilji bodo višji, dokument pa ambicioznejši,« je poudaril minister za infrastrukturo (MzI) Bojan Kumer ob robu dogodka, namenjenega predstavitvi procesa posodabljanja NEPN-a, ki predstavlja po ministrovih besedah najpomembnejši akcijski načrt Slovenije. 

Pri posodobitvi strokovnih podlag in energetskih bilanc v novem NEPN-u bodo ustrezno upoštevani tudi relevantni krovni in sektorski strateški in operativni dokumenti, ki jih je Slovenija že sprejela.

Letnica izstopa Slovenije iz premoga najkasneje leta 2033 za zdaj ostaja, prav tako, da je treba do leta 2027 sprejeti dokončno odločitev o morebitni izgradnji drugega jedrskega bloka (JEK2), je sprejete nacionalne odločitve, ki bodo vplivale na oblikovanje ukrepov in ciljev v okviru posodobitve NEPN-a, navedel Kumer.

»Slovenija je jedrska država in dolgoročna raba jedrske energije je prepoznana tako v (obstoječem, op. a.) NEPN-u kot dolgoročni podnebni strategiji. Toda dolgoročnih odločitev ni dobro sprejemati v kriznih situacijah,« je v nagovoru k javni predstavitvi procesa posodobitve NEPN-a zbranim na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko povedal Kumer in dodal, da je zagovornik referenduma. A se je treba nanj pripraviti s strokovnimi podlagami in argumentirano razpravo. 

»Postopek umeščanja v prostor JEK2 moramo nadaljevati ter nadgraditi s strokovnimi izračuni in analizami, da se bo lahko javnost v mirnejših časih informirano odločala o dolgoročni rabi jedrske energije,« je dejal Kumer.

S ciljem nadaljnjega izkoriščanja jedrske energije so obenem v teku aktivnosti za podaljšanje delovanja obstoječe jedrske elektrarne (JEK) do leta 2043. »Delamo vse, da bomo prišli do pravočasne realizacije odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke (NSRAO) v Vrbini,« je k temu pripomnila državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Tina Seršen. 

Med nadaljnjimi izzivi, katerim se bodo posvečali med procesom posodabljanja NEPN, je Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan (CEU IJS), izpostavil razogljičenje oskrbe z energijo, povečanje energetske in snovne učinkovitosti, pomemben poudarek bo dan povečanju izvedljivosti ukrepov ter raziskavam in inovacijam s ciljem zanesljive in konkurenčne oskrbe z energijo. 

Na cilje iz novega NEPN-a bodo vplivale tudi odločitve, do katerih je že prišlo v okviru sprejetja energetskega in podnebnega zakonodajnega okvira EU (Pripravljeni na 55 in REPowerEU).

In ker leta 2020 sprejeti cilji Slovenije na področju OVE ne ustrezajo višjim energetskim in podnebnim ciljem in ambicijam na ravni EU, jih bomo morali v posodobljenem NEPN-u zvišati. Glede na obstoječi NEPN bi morala Slovenija do leta 2030 doseči 27-odstotni OVE delež v končni bruto porabi energije.

Medtem je vpričo sprejetega EU svežnja ‘Pripravljeni na 55’ Evropska komisija Sloveniji že pred časom priporočila povišanje OVE deleža na 35 odstotkov, obenem so bili na EU ravni z REPowerEU sprejeti nadaljnji in višji OVE cilji, in sicer 45 odstotkov do leta 2030.

»Proces se šele začenja,« je komentiral Kumer in dodal, da bo cilj za OVE zagotovo višji, na kakšni ravni pa bo, bodo pokazale strokovne analize. Smo pa po ministrovih besedah v velikem zaostanku, ki ga moramo nadoknaditi tudi z iskanjem maksimalnega konsenza v družbi. 

In če je Slovenija delež OVE v letu 2020 (25 %) dosegla le s pomočjo statističnega prenosa - v letu 2020 smo dosegli 24,1-odstotni delež - bo ta primanjkljaj v letu 2021 po neuradnih podatkih 1,5-odstoten, za letos pa bo še višji, je dejala Seršenova. Po njenem pojasnilu je Komisija sicer svoj predlog za Slovenijo že dala na mizo (t.j. 35 % do 2030), a se obenem zaveda, da v Sloveniji obstajajo prostorsko določene omejitve. 

»Šli bomo na maksimalno trajnostno izvedljiv in družbeno sprejemljiv delež OVE v Sloveniji,« pa je na vprašanje o ciljnem OVE deležu odgovoril Merše. 

»Če skupni cilj na nivoju EU ne bo dosežen, bodo sledili popravki in višanje nacionalnih ciljev. Tukaj pa se zanašamo nekoliko na majhnost Slovenije,« je v zvezi s tem še pripomnil generalni direktor direktorata za energijo na MzI Hinko Šolinc.

Oviram na področju doseganja zastavljenih OVE ciljev, predvsem pri umeščanju virov v prostor, ki je po besedah ministra Kumra največja rak rana, je tako treba nameniti bistveno več pozornosti.

Vlada po njegovih besedah pospešeno uvaja mehanizme, ki bodo omogočili poenostavljeno umeščanje proizvodnih naprav obnovljivih virov energije, s poudarkom na sončnih in vetrnih elektrarnah.

Na vprašanje iz publike, ali bodo v posodobljenem NEPN-u zastopane tudi hidroelektrarne, Seršenova odgovarja, da jih bo energetska stroka zagotovo priporočila, ali bodo ti viri navsezadnje umeščeni v dokument, pa je za zdaj preuranjeno odgovoriti, saj bodo različni predlogi šli skozi različne presoje, tako tudi in predvsem celovite presoje vplivov na okolje. 

Slovenija je po njenih navedbah na repu držav glede OVE deleža, zato moramo ukrepati »takoj in na vseh frontah«.

Poleg hidroproizvodnje bo v NEPN-u eno od ključnih vlog pri naslavljanju OVE deleža ter ob soncu in vetru odigrala tudi lesna biomasa, je dejal Merše. »Ko bomo opustili premog, je lesna biomasa naš največji domači vir,« je povedal.

Velik zaostanek in premajhna vlaganja v električno distribucijsko omrežje pa bo povzročilo, da bo le to kmalu postalo glavno ozko grlo zelenega prehoda v Sloveniji, zato je neizvajanje ukrepov NEPN na tem področju alarmantno, je v svoji predstavitvi med drugim izpostavil Edvard Košnjek z Instituta Jožef Stefan (IJS).

Slovenija je sicer z izgradnjo prenosnega daljnovoda z Madžarsko še povečala povezanost z regionalnimi trgi električne energije in trenutno še zagotavlja visok delež domače proizvodnje električne energije (92,6 % v letu 2020), vendar bo skladno s sprejeto strategijo izhoda iz premoga najkasneje do leta 2033 treba hitro zagotoviti dodatne proizvodne kapacitete, je še dejal. 

Aktualne krizne razmere v Evropi zahtevajo obenem pospešeno diverzifikacijo dobavnih poti pri oskrbi z zemeljskim plinom ter pospešena vlaganja v infrastrukturo in proizvodne kapacitete za alternativna plinasta goriva. Dolgoročni cilj je namreč dekarbonizacija plinov, poudarja Košnjek.

Operater prenosnega sistema plina, družba Plinovodi, je tako že pristopil k aktivnostim za pripravo prenosnega sistema na OVE pline in vodik. Slovenski prenosni sistem plina je postal tudi del evropske vodikovodne hrbtenice, prav tako obstaja interes za proizvodnjo zelenega vodika in za njegovo uporabo, ni pa še prišlo do proizvodnje vodika ali sintetičnega metana za injiciranje v prenosni sistem, je aktualno stanje opisal Košnjek, Seršenova pa je dejala, da bo vodikova strategija naslovljena v okviru NEPN-a.

Posebno mesto bo imela v NEPN-u tudi mobilnost, kjer bodo, kljub »opaznemu napredku pri izvajanju ukrepov za trajnostno mobilnost«, za doseganje ciljev potrebni bolj ambiciozni ukrepi in njihovo hitrejše izvajanje, kar zahteva tudi močno politično podporo tako na lokalni kot državni ravni, je še dejal Košnjek.

Da bodo vsi zgoraj naslovljeni izzivi lažje izvedljivi, cilji pa izpolnjeni, je treba na prvo mesto postaviti energetsko učinkovitost. Njena dostopnost za vse mora postati prednostna usmeritev podnebno energetske politike, je poudaril Merše. 

Tudi preteklo neizpolnjevanje ciljev vlaganj v raziskave in razvoj predstavlja veliko tveganje za počasnejšo in dražjo izvedbo zelenega prehoda, saj je vključevanje slovenske industrije in storitev v ta proces ključno za prihodnji trajnostni razvoj Slovenije, je še dejal in dodal, da bo NEPN naslavljal tudi energetsko revščino in s tem povezane ukrepe za blaženje visokih cen energije, ki se morajo izvajati še hitreje ter ciljno in prednostno usmerjati na najbolj ranljive skupine prebivalstva.

Končni cilj NEPN-a je po besedah ministra Kumra ozeleniti Slovenijo, povečati OVE delež, obenem pa biti energetsko učinkovitejši. Kot pravi, gre pri tem dokumentu za najpomembnejši akcijski načrt Slovenije.

Sprejetje posodobljenega NEPN-a do leta 2024 je obenem pogoj za črpanje več milijard evrov vrednih kohezijskih sredstev, je še pripomnila Seršenova.