Mesta so zelo pomembna in vsaj tri četrtine dejavnosti, ki jih EU izvaja v okviru trajnostnih politik – vključujoč sisteme daljinskega ogrevanja in hlajenja ter pripadajočo vpeljavo obnovljive energije – se nanašajo prav nanje, je na nedavnem virtualnem dogodku Celsius Summit 2020 – Mission Possible s podnaslovom 'Olajševanje prehoda v sektorju ogrevanja v jugovzhodni Evropi in širše', ki ga je organizirala Regionalna energetska agencija severozahodne Hrvaške (REGEA), dejal referent Evropske komisije v skupini za pametna mesta in skupnosti Georg Houben. Sektor ogrevanja in hlajenja že sedaj tesno sodeluje z mesti, je v nadaljevanju, ki je vključevalo tudi kratko predstavitev slovenskega sektorja ogrevanja in hlajenja, potrdil direktor združenja Euroheat & Power Paul Voss.
Eden od stebrov tega področja je projekt Celsius, je uvodoma dejal Houben ter dodal, da je tovrstna izmenjava najboljših praks ključna. Izpostavil je tudi pomen evropskega zelenega dogovora in njegovega cilja ogljično nevtralne Evrope do sredine stoletja – ki ga brez privolitve mest ne moremo doseči. Po mnenju strokovnjaka bo k temu med drugim prispevala tudi digitalna agenda.
Sektor ogrevanja in hlajenja že sedaj tesno sodeluje z mesti, je nadalje izpostavil direktor združenja Eurohear & Power Paul Voss, ki meni, da je za izvedbo energetske tranzicije in dosego ogljične nevtralnosti ključno, da damo mestom besedo in prisluhnemo njihovim željam in potrebam. Mesta morajo namreč imeti aktivno vlogo pri oblikovanju tovrstnih politik, kar je pomembno tudi zaradi evropskih struktur, kjer je prav tako potreben opaznejši pristop 'od spodaj navzgor'.
V jugovzhodni Evropi (JVE) so bile v zadnjih letih spremembe na tem področju res korenite, je izpostavil Voss ter dodal, da se je tudi na splošno »veliko spremenilo«. Če je bil sektor sprva bolj osnovan na fosilnih gorivih, to danes ne velja več.
Povezava med nacionalnimi in lokalnimi ravnmi je v primeru strateškega načrtovanja ogrevanja in hlajenja v Sloveniji še precej šibka, je v nadaljevanju dejal Damir Staničić iz Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožefa Stefana. Ob tem je pristavil, da je slovenski sektor daljinskega ogrevanja in hlajenja zadnja leta sicer zelo aktiven. Nedavno nazaj so v sektorju pripravili tudi primerjalno študijo, ki je vključevala tudi odpadno toploto in obnovljive vire.
Omenjeni sektor in njegovi sistemi so bili v Sloveniji v splošnem zelo učinkoviti, a glavni izzivi, ki se nanašajo na trenutno rabo fosilnih goriv, ostajajo. »Če bo želel sektor obstati, bo moral iti na področju trajnostnega razvoja čim dlje,« je izpostavil Staničić in zaključil, da bi bilo treba okrepiti izkoriščanje hidrotermalne in geotermalne energije ter biomase (v mestih prek centraliziranih sistemov).
Povezave
Dokumenti
Povezani članki