Svetovno povpraševanje po nafti bo leta 2025 doseglo 103,2 milijona sodčkov na dan, kar je 2,5 milijona sodčkov na dan manj od napovedi izpred enega leta, so sporočili iz Mednarodne agencije za energijo (IEA) ter popravek deloma pripisali »šoku v povpraševanju«, ki ga je izzvala pandemija koronavirusa.
Agencija s sedežem v Parizu je obenem izpostavila, da se v vladnih politikah, še posebej v razvitih gospodarstvih, opaža odmik od fosilnih goriv.
»Napoved svetovnega povpraševanja po nafti se je torej znižala, povpraševanje pa lahko – če se vse večje fokusiranje vlad na čisto energijo prenese tudi na odločnejše politike in če se vedenjske spremembe, ki jih je izzvala pandemija, ukoreninijo – doseže višek še hitreje kot smo sprva predvidevali,« je zapisala IEA v svoji petletni napovedi.
Izvršni direktor agencije IEA Fatih Birol je ob tem dejal: »Nobena naftna ali plinska družba se ne bo izognila učinkom energetske tranzicije, torej morajo v prav vseh segmentih industrije premisliti, kako se bodo odzvali na vse večji zagon in pripravljenost sveta, da doseže neto ničelne emisije.«
V IEA sicer napovedujejo, da bo povpraševanje po nafti do leta 2026 doseglo 104 milijonov sodčkov na dan, torej 4 odstotke več kot leta 2019, za kar naj bi bila odgovorna predvsem Azija.
»Azija bo še naprej predstavljala največji del rasti svetovnega povpraševanja po nafti – glede na osnovni scenarij poročila IEA bo med letoma 2019 in 2026 odgovorna za kar 90 odstotkov povečanja,« je zapisano v poročilu.
»Po drugi strani se povpraševanje v marsikaterem naprednem gospodarstvu, kjer sta lastništvo vozil in poraba nafte na prebivalca precej višja, predvidoma ne bo vrnilo na predkrizne ravni.«
Svetovno povpraševanje po nafti naj bi po lanskem rekordnem padcu za 8,7 milijona sodčkov na dan v letu 2021 ponovno naraslo za 5,5 milijona sodčkov na dan in doseglo 96,5 milijona sodčkov na dan.
»Povpraševanje po nafti se bo do leta 2023 vrnilo na ravni iz leta 2019,« ugotavljajo v agenciji ter dodajajo, da možnost močnejšega povpraševanja in nadaljnjih zmanjšanj proizvodnje v državah Opec in partnericah »kaže na izrazito zmanjšanje zalog v drugi polovici leta«.
»Za zdaj pa je v rezervoarjih in pod zemljo več kot dovolj nafte za ustrezno oskrbo svetovnih trgov,« so dodali.
Omejevanje proizvodnje je prispevalo k ponovni rasti cen, ki so lani beležile rekordno nizke ravni. Referenčne cene za surovo nafto so se od začetka letošnjega leta povečale za več kot 30 odstotkov in tako ponovno dosegle predpandemične ravni.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki