Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je objavilo peto verzijo osnutka posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki med drugim vključuje tudi vse omilitvene ukrepe iz dopolnjenega okoljskega poročila.
Posodobljeni osnutek NEPN bo po zaključku celovite presoje vplivov na okolje predložen v sprejem vladi in posredovan Evropski komisiji.
Poudarjena pomembnost industrije
V peti prenovljeni različici je med drugim napisano, da industrija predstavlja pomemben del slovenskega BDP (skoraj četrtino), kar je bistveno več kot povprečje EU (okoli 17 %). S tem ima industrija velik pomen za slovensko gospodarstvo. Velik je delež energetsko intenzivne industrije, tako je kljub visoki energetski učinkovitosti posameznih podjetij in panog (nekatera podjetja se po energetski učinkovitosti uvrščajo v sam evropski vrh) povprečna energetska intenzivnost slovenske industrije visoka.
Leta 2022 je bila povprečna energetska intenzivnost slovenske industrije za 16 % višja od povprečja EU, ogljična intenzivnost pa je bila kljub visokemu deležu energetsko intenzivne industrije pod povprečjem EU, in sicer za 14 %. Slovenija še ne dosega EU glede snovne produktivnost, zaostanek znaša 13 %.
Hkrati je dodano besedilo, da Slovenija stremi k razvoju celovitega inventurnega sistema za vse rabe zemljišč ter vlaga v zbiranje kakovostnih podatkov, da bo lahko izpopolnila poročanje za ključne kategorije oz. pomembna skladišča ogljika.
Inovativne tehnologije
Dodano je tudi besedilo glede inovativnih tehnologij OVE, ki določa, da bo vsaj 5 % novih zmogljivosti za izkoriščanje OVE, nameščenih leta 2030, uporabljalo inovativno tehnologijo skladno z direktivo OVE.
Med inovativne tehnologije se sicer glede na NEPN štejejo tehnologije za izkoriščanje OVE, ki na »vsaj en način izboljšujejo primerljivo najsodobnejšo tehnologijo ali omogočajo izkoriščanje tehnologije za energijo iz obnovljivih virov, ki se še ne trži v celoti ali vključuje jasno stopnjo tveganja«.
Cilji
Prenovljeni NEPN še vedno določa cilj zmanjšati skupne emisije toplogrednih plinov (TGP) za vsaj 55 % do leta 2033 (in vsaj 37 % do leta 2030) glede na leto 2005. Sektorski cilji zmanjševanja TGP se med drugim nanašajo na zmanjšanje emisij v prometu za 1 %, v industriji za 40 %, v energetiki za 35 % ter v stavbah za vsaj 70 % do leta 2030 glede na leto 2005.
Hkrati prenovljeni NEPN določa doseči cilj vsaj 33-% deleža OVE v končni rabi energije do leta 2030 in vsaj 55 % delež energije v stavbah iz OVE. Hkrati določa 30-% deleža OVE (vključno z odvečno toploto) v industriji in vsaj 2-3-% letno povečanje deleža OVE in odvečne toplote ter hladu v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja in do 2030 doseganje vsaj 25-40 % deleža te proizvodnje.
NEPN kot cilj postavlja tudi doseganje vsaj 55-% deleža OVE pri proizvodnji električne energije, vsaj 45-% deleža OVE pri ogrevanju in hlajenju ter vsaj 26-% deleža OVE v prometu.
Celotna vsebina pete verzije osnutka posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta je objavljena tukaj.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki