Ljubljanski mestni svetniki so potrdili predlog lokalnega energetskega koncepta (LEK) mestne občine Ljubljana (MOL) za obdobje 2022-2030, ki med drugim predvideva, da bo prestolnica do leta 2030 zmanjšala izpuste CO2 za 40 odstotkov, do leta 2050 pa bo ogljično nevtralna. Koncept predvideva izvedbo 85 ukrepov, med drugim gradnjo hidroelektrarn na Ljubljanici in postavljanje sončnih elektrarn.

Koncept potrjuje, da na območju MOL v vseh sektorjih skupaj letno nastane 2.133.023 ton emisij CO₂ oziroma 7,25 ton emisij CO₂ na prebivalca.

V okviru koncepta je predvidena implementacija 85 ukrepov, med njimi dokončanje plinsko-parne enote (PPE-TOL) v Mostah, postavitev sežigalnice, gradnja treh hidroelektrarn na Ljubljanici in pospešeno postavljanje sončnih elektrarn, tudi na občinskih objektih. Na najbolj primernih strehah na spomeniško nezaščitenih stavbah bi lahko tako postavili panelov moči 462 MW in proizvedli skoraj 0,5 TWh elektrike na leto, medtem ko je bilo leta 2020 v občini delujočih 372 sončnih elektrarn, ki so proizvedle dobrih 10 GWh električne energije. 

LEK omenja tudi možnost izkoriščanja sončne toplote za oskrbo objektov, industrije ali obstoječega oziroma novih sistemov daljinskega ogrevanja v kombinaciji s sezonskimi hranilniki. Tako bo potrebno zagotoviti 25 odstotkov bodoče energije za ogrevanje iz obnovljivih virov.

Hkrati v občini razmišljajo tudi o izrabi geotermalne energije, predvsem plitke geotermalne energije, zato se pričakuje povečanje števila toplotnih črpalk. Okoli 4,9 odstotka površin pa bi bilo teoretično primernih za postavitev vetrnih elektrarn, največ na območju Janč.

Ocenili so pa tudi energetski potencial nekaterih večji vodotokov na območju občine: Gameljščica 1.179 MWh/leto, Glinščica 172 MWh/leto, Gradaščica 1.983 MWh/leto, Ljubljanica 48.154 MWh/leto in Sava 126.605 MWh/leto.

Glede na ocene Zavoda za gozdove Slovenije Ljubljana ne sodi med najbolj primerne občine za izrabo lesne biomase, zato koncept ne pričakuje povečanje deleža lokalnih kurišč na biomaso in kot prioriteto izpostavlja priključevanje na daljinsko ogrevanje in plinovodno omrežje. Biomasa pa se spodbuja na podeželju in centralno uporablja v enoti TE-TOL za sistem daljinskega ogrevanja (predvideno povečanje rabe lesne biomase).

Glede na obseg kmetijske dejavnosti pa Ljubljana spada med občine z visokim potencialom za izrabo bioplina iz kmetijstva, zato se pričakuje povečanje rabe bioplina iz kmetijstva. V okviru razogljičenja plinskega sistema pa je predvideno vtiskovanje biometana, sintetičnega metana in vodika v plinovodno omrežje, s čimer se bo povečal delež OVE.

Medtem pa je tudi v pripravi nov pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, ki bo sprejet predvidoma v letu 2022. Zaradi velike porabe energije državnih stavb pa bi morala država proaktivno pristopiti k energetski sanaciji stavb v njihovi lasti, pravijo na občini.