V letu 2018 je bilo prodanih več kot 2 milijona električnih vozil. Pri Bloomberg New Energy Finance (BNEF) pričakujejo, da bo letna prodaja osebnih vozil leta 2040 dosegla 56 milijonov.

Po napovedih Bloomberg New Energy Finance (BNEF) naj bi do leta 2040 električna vozila sestavljala 30 odstotkov celotnega svetovnega voznega parka (danes dosegajo 0,5-odstotni delež). Medtem ko je bilo leta 2010 prodanih le nekaj tisoč električnih vozil, je bilo v letu 2018 prodanih več kot dva milijona tovrstnih vozil. V BNEF napovedujejo, da se bo letna prodaja osebnih vozil povečala na 10 milijonov leta 2025, 28 milijonov v letu 2030 in na 56 milijonov do leta 2040. Kot poudarjajo, je prodaja osebnih vozil z notranjim zgorevanjem že dosegla vrh. »Vozni park osebnih avtomobilov z notranjim zgorevanjem bo še naprej naraščal do leta 2030, preden bo začel upadati.«

Povečanje elektrifikacije pa lahko pričakujemo tudi v drugih segmentih. Elektrifikacija svetovnega avtobusnega voznega parka tako že poteka z več kot 400.000 električnimi avtobusi na cesti. Prodaja komercialnih električnih kombijev in tovornjakov se bo v letu 2020 pospešila, poudarjajo v BNEF. »Do leta 2040 pričakujemo 56 odstotkov prodaje lahkih gospodarskih vozil in 31 odstotkov srednje velikih gospodarskih električnih vozil na Kitajskem, v ZDA in Evropi. Težko bo elektrificirati težke tovornjake na dolge razdalje; tam bodo igrali vlogo tudi zemeljski plin in gorivne celice na vodik.«

Čeprav je na globalni ravni nameščenih že 630.000 javnih polnilnih mest, jih bo potrebno še veliko več, da bi zadostili rastoči floti električnih vozil. Obenem se pojavlja množica rešitev za izboljšanje javnih izkušenj pri polnjenju, kot so ultra hitri polnilniki (150kW + in do 350kW v nekaterih primerih), brezžično polnjenje, menjava baterij in novi sporazumi o gostovanju med operaterji. »Vendar nobena od njih ne omogoča popolne konkurenčnosti električnih vozil z vozili z notranjim izgorevanjem za potrošnike, ki nimajo dostopa do domače polnilne postaje ali take na delovnem mestu.« 

Obenem se še naprej znižujejo cene baterij za električna vozila, pri čemer pričakujejo v zgoraj omenjeni družbi pariteto cen med električnimi vozili in vozili z notranjim izgorevanjem do sredine leta 2020 v večini segmentov, čeprav obstajajo velike razlike med geografskimi območji in segmenti vozil. Tako naj bi cena baterij s 176 ameriških dolarjev na kilovatno uro (USD/ kWh) leta 2025 padla na 87 USD/kWh in 62 USD/kWh leta 2030.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) ob tem dodaja, da politike še naprej pomembno vplivajo na razvoj električne mobilnosti. Tehnološki razvoj prinaša po njihovih navedbah znatna znižanja stroškov. Ključni dejavniki za razmah e-mobilnosti so razvoj kemije baterij in povečanje proizvodnih zmogljivosti v proizvodnih obratih.

V letu 2018 je svetovni vozni park električnih vozil po njihovih navedbah presegel 5,1 milijona, kar je 2 milijona več kot leto prej. Največji svetovni trg z električnimi vozili ostaja Kitajska, sledita ji Evropa in Združene države Amerike (ZDA). Norveška je vodilna v svetu po tržnem deležu električnih vozil (46%). Električna vozila na cesti leta 2018 so porabila približno 58 teravatnih ur (TWh) električne energije (večinoma gre to pripisati dvokolesnikom na Kitajskem) in izpustila 41 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida (CO₂), medtem ko so prihranila 36 milijonov ton CO₂ v primerjavi z enakovrednim voznim parkom vozil z notranjim zgorevanjem, še dodajajo v IEA.