Podobno kot sosednje države mora tudi Slovenija pospešiti izrabo vetrne energije, je dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in dodal, da posvečajo na ministrstvu trenutno veliko pozornost uveljavitvi tega OVE vira.
Ministrstvo je začenlo trimesečno komunikacijsko kampanjo o pomenu obnovljivih virov energije (OVE) pod nazivom »Moč vetra, sonca, vode in lesa. Za vse nas. Izberimo obnovljive vire energije«. Z njo želijo ozaveščati prebivalce o obnovljivih virih energije, opogumljati k njihovi rabi in tako prispevati k boljšemu razumevanju nujnosti prehoda k čisti energiji.

»Če v Sloveniji zagotovimo kombinacijo čim več vrst tehnologij za domačo proizvodnjo elektrike, ki temeljijo na obnovljivih virih - tako sončne, vetrne, hidro, geotermalne energije in biomase - lahko zmanjšamo odvisnost od uvoženih fosilnih virov in od uvoza elektrike, hkrati pa razpršene tehnologije zagotavljajo domačo oskrbo z nizkoogljično in cenovno dostopno električno energijo,« je pojasnil Kumer. Kot je opozoril, v Sloveniji po izrabi OVE, zlasti sonca in vetra, zaostajamo za drugimi državami članicami Evropske unije (EU). Omenil je dejstvo, da si bo Slovenija s prenovljenim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN) do leta 2030 zadala cilj doseči vsaj 30- do 35-odstotni delež rabe OVE. 

Ker pa se na ravni EU cilji že zvišujejo, to od nas zahteva še bolj konkretno ukrepanje za dosego ambicioznih ciljev. A medtem ko Slovenija že kar dobro izrablja sončno energijo, pri implementaciji vetrne energije peša, je še opozoril minister. Kot je dejal Kumer, je veter ob soncu naša druga največja naravna danost, ki jo zelo slabo izkoriščamo. V Sloveniji namreč ustvarimo le 0,06 % celotne proizvodnje električne energije s pomočjo vetra. Za primerjavo, leta 2022 je celotna EU z vetrno energijo pokrila 16 % celotne rabe električne energije, po podatkih Eurostata pa je vetrna energija predstavljala več kot 37 % celotne električne energije, proizvedene iz OVE v EU. »Z najmanj 18 TWh ocenjenega vetrnega potenciala, ki krepko presega letno porabo elektrike v Sloveniji, je razvoj vetrne energije ključen korak v našo trajnostno prihodnost,« je poudaril Kumer.
 
Slovenija je doslej postavila samo tri vetrnice, od katerih je zgolj ena večja od 1 MW. NEPN sicer zastavlja cilj doseči 150 MW vetrnih zmogljivosti do leta 2030. »Pri izrabi sončne energije je Slovenija veliko bolj uspešna,« je še dejal Kumer. Kot je pojasnil, je konec leta 2022 skupna zmogljivost sončnih elektrarn znašala 697,7 MW. Zgolj v letu 2023 jih je bilo postavljenih še za več kot 400 MW. V letu 2024 bo proizvodnja električne energije iz sonca presegla 1 TWh in na ministrstvu pričakujejo, da se bo podobna rast nadaljevala tudi v prihodnjih letih. To pa po mnenju MOPE pomeni, da so v prenovljenem NEPN, ki do leta 2030 predvideva približno 3500 MW postavljenih sončnih elektrarn, postavljeni realni in uresničljivi ambiciozni cilji. Poleg tega pa je bilo lani investiranih tudi skoraj 162 milijonov EUR v elektrodistribucijska omrežja. Do leta 2026 je v ta namen na voljo 100 milijonov EUR nepovratnih sredstev.
 
Na MOPE prav tako opozarjajo na pomembnost hidroenergije, saj analize kažejo, da najbolj ambicioznih ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, deleža OVE in tudi ciljev učinkovite rabe energije, ob hkratnem zagotavljanju zanesljive oskrbe z električno energijo (do 2030 in 2040), ne bomo uspeli doseči brez nadaljnjega izkoriščanja hidropotenciala.
 
Lesna biomasa iz slovenskih gozdov pa predstavlja ključni vir obnovljive energije. Proizvodnja energije iz lesne biomase je v letu 2022 znašala 6088 GWh ali 10,9 % v skupni končni rabi energije v Sloveniji. Kot je dejala državna sekretarka na MOPE Tina Seršen, je fokus kampanje na izrabi obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije. Ker pa geotermalna v Sloveniji še ni dovolj raziskana, so se na MOPE odločili, da v okviru te kampanje naslovijo le tiste vire, ki so res prisotni in jih ljudje najbolj vidijo, občutijo in se z njimi soočajo vsak dan - torej veter, sonce, biomasa ter voda.

»Geotermalna energija ima potencial in tudi izvajamo projekte. Ali lahko geotermalna energija bistveno prispeva k energetski mešanici, o kateri je minister govoril, bomo pa še videli,« je dodala Seršen.