Konec 2023 je nameščena moč sončnih elektrarn znašala 1101,5 MW, ki so prispevale 7,58 % celotne proizvodnje elektrike v Sloveniji.

Slovenija je konec leta 2022 imela postavljenih za 697,7 MW zmogljivosti sončnih elektrarn, pri čemer je bilo v letu 2023 postavljenih dodatnih več kot 400 MW, so sporočili z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE).

Leta 2023 je s tem Slovenija presegla mejo 1 GW postavljenih sončnih elektrarn.

»S takšno rastjo je Slovenija dejansko bila ena izmed vodilnih držav v Evropski uniji glede na kazalec postavljene kapacitete sončnih elektrarn na prebivalca,« so dodali.

V Združenju slovenske fotovoltaike (ZSFV) sicer poudarjajo, da bi morala Slovenija namestiti približno 700 MW novih sončnih elektrarn letno, če želimo doseči cilje, ki jih narekuje EU za sončne elektrarne in OVE na sploh.

Osnutek prenovljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) do leta 2030 predvideva približno 3500 MW postavljenih sončnih elektrarn.

Nameščene sončne elektrarne so v 2023 proizvedle 884.015 MWh elektrike (k podatku o proizvodnji iz sonca je dodana ocena o proizvodnji iz sonca v samooskrbnih napravah). Po navedbah ministrstva bo v letu 2024 proizvodnja električne energije iz sonca presegla 1 TWh.

K proizvodnji električne energije so v letu 2023 sicer največ prispevale hidroelektrarne s 4.895.057 MWh (ali 41,99 % celotne proizvodnje), sledi termoproizvodnja s 3.066.843 MWh (26,32 %), proizvodnja iz jedrske elektrarne Krško z 2.661.683 MWh (22,83 %), pri čemer je upoštevana polovica proizvodnje iz nuklearke, polovica gre kot solastnici Hrvaški. Iz bioplina je bilo proizvedeno 0,95 % elektrike ali 110.762 MWh, biomase 0,27 % ali 31.814 MWh in vetra 0,06 % ali 6.176 MWh.