Evropska komisija je začela javno posvetovanje, v katerem je vse deležnike pozvala, naj predložijo pripombe na osnutek revidiranih smernic EU o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020. Deležniki lahko pripombe podajo do 2. avgusta. Sprejetje novih smernic je predvideno za konec leta 2021.

Komisija je v okviru preverjanja primernosti državne pomoči izvedla oceno sedanjih smernic. Ocena je pokazala, da sedanje določbe smernic na splošno »dobro podpirajo podnebne cilje«, a je iz ocene obenem razvidno, da bi bilo treba nekatere vidike poenostaviti in posodobiti, izpostavlja Komisija. 

Tako bi bilo treba po navedbah Komisije uvesti razširitve smernic na nova področja, kot sta čista mobilnost in razogljičenje s ciljem čim večjega zmanjšanja izkrivljanja trgovine in konkurence.

»Poleg tega strateške prednostne naloge Komisije, vključene v evropski zeleni dogovor, pomenijo bistveno spremembo, ki jo je treba upoštevati skupaj z ustreznimi regulativnimi spremembami (zlasti svežnjem o čisti energiji, svežnjem o čisti mobilnosti in svežnjem o krožnem gospodarstvu),« pojasnjuje Komisija.

Namen predlaganih sprememb sedanjih pravil je po navedbah Komisije »razširiti področje uporabe smernic na nova področja in vse tehnologije, ki lahko pripomorejo k uresničitvi zelenega dogovora, ter tako omogočiti višje zneske in nove instrumente pomoči«. 

S prenovo smernic zasleduje Komisija tudi cilj »povečati prožnost pravil o združljivosti z uvedbo poenostavljene ocene medsektorskih ukrepov« in s tem »odpravo posameznih priglasitev za velike zelene projekte v okviru odobrenih shem«.

Kot izpostavljajo, morajo to širše področje uporabe smernic »spremljati zaščitni ukrepi, ki bodo zagotovili, da je pomoč učinkovito usmerjena tja, kjer je potrebna za izboljšanje varstva okolja, omejena na to, kar je potrebno za doseganje okoljskih ciljev, in ne izkrivlja konkurence ali celovitosti notranjega trga«. 

Cilj prenove smernic je tudi zagotoviti usklajenost in skladnost z ustrezno zakonodajo in politikami EU na okoljskem in energetskem področju, še dodaja Komisija.

V zvezi s tem bi morale smernice tudi olajšati postopno opuščanje subvencij za fosilna goriva, zlasti tista, ki najbolj onesnažujejo okolje, poudarjajo. 

»Evropa bo ob zelenem prehodu potrebovala veliko trajnostnih naložb. Čeprav bo moral znaten delež tega denarja priti iz zasebnega sektorja, bomo za dovolj hiter učinek morali te naložbe spodbuditi z javno porabo. Zato moramo zagotoviti, da bodo predlagana pravila o državni pomoči za podnebje, energijo in varstvo okolja pripravljena na obširno povečanje prihodnjih zelenih naložb. To bo državam članicam omogočilo, da izpolnijo ambiciozne cilje zelenega dogovora, hkrati pa čim bolj omejijo morebitno izkrivljanje konkurence. Zdaj vabimo vse deležnike, da izrazijo svoja stališča,« je izpostavila izvršna podpredsednica Komisije Margrethe Vestager, pristojna za politiko varstva konkurence.

Poleg posvetovanja z deležniki, ki se je začelo v ponedeljek, se bo o osnutku besedila smernic o pomoči za podnebje, energijo in varstvo okolja razpravljalo tudi na srečanju Komisije in držav članic, ki bo potekalo proti koncu posvetovalnega obdobja. Ta postopek bo po navedbah Komisije »zagotovil, da bodo imeli tako države članice kot deležniki dovolj priložnosti za pripombe na osnutek predloga Komisije«.

Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo določajo pogoje, pod katerimi se državna pomoč za energijo in varstvo okolja lahko šteje za združljivo z notranjim trgom. Smernice zlasti spodbujajo postopen prehod na tržno podporo za energijo iz obnovljivih virov in uvajajo zagotavljanje pomoči za energetsko infrastrukturo in proizvodne zmogljivosti, da se okrepi notranji energetski trg in zagotovi zanesljivost oskrbe. Poleg tega smernice določajo merila o tem, kako lahko države članice energetsko intenzivna podjetja oprostijo dajatev, zaračunanih za podporo obnovljivim virom energije.