Evropska komisija je predstavila seznam glavnih kazalnikov za spremljanje napredka pri doseganju okoljskih in podnebnih ciljev EU do leta 2030 ter dolgoročno vizijo do leta 2050 glede dobrega življenja ob upoštevanju omejitev našega planeta. Kazalniki zajemajo napredek pri doseganju okoljske blaginje, vključno z ekonomskimi in socialnimi vidiki. Kot taki bi lahko utrli pot merjenju zdravja gospodarstev in družb na podlagi blaginje in ne le na podlagi najbolj uveljavljenega gospodarskega kazalnika – BDP.

»Na podlagi intenzivnega posvetovanja z deležniki in državami članicami je cilj novega okvira za spremljanje iz osmega okoljskega akcijskega programa spodbujati preglednost ter Evropejce in Evropejke obveščati o vplivu podnebne in okoljske politike EU,« so sporočili iz Komisije. 

Kot so še dejali, je potrebno s politikami EU doseči, da bodo Evropejci in Evropejke ponovno živeli in delali v skladu z omejitvami planeta.

»Za uresničitev pravičnega zelenega prehoda, ki ga Evropa in svet potrebujeta, smo si zastavili zelo ambiciozne okoljske in podnebne cilje. Vendar česar ne moremo izmeriti, ne moremo upravljati. Če želimo ostati na dobri poti, moramo pozorno spremljati, ali izpolnjujemo cilje. Ti kazalniki so nam pri tem v pomoč,« je ob izidu kazalnikov dejal izvršni podpredsednik Frans Timmermans, pristojen za evropski zeleni dogovor. 

Glavni kazalniki so tako oblikovani v skladu s strukturo osmega okoljskega akcijskega programa, ki temelji na evropskem zelenem dogovoru, in vključujejo dva ali tri za politiko najbolj pomembne in statistično zanesljive kazalnike za vsak tematski prednostni cilj do leta 2030; ti zajemajo blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam, krožno gospodarstvo, ničelno onesnaževanje in biotsko raznovrstnost. 

Poleg tega seznam vključuje pet kazalnikov za merjenje napredka pri obravnavanju glavnih pritiskov na okolje in podnebje. V skladu s cilji evropskega zelenega dogovora to zajema prehod na trajnostne sisteme za energijo, industrijo, mobilnost in hrano, ki se mora zgoditi v prihodnjih letih. 

Niz glavnih kazalnikov vključuje tudi kazalnike za spremljanje napredka pri doseganju glavnih omogočitvenih pogojev, ki zajemajo trajnostno financiranje, načelo ‘onesnaževalec plača’ in postopno odpravo okolju škodljivih subvencij. 

Zadnje poglavje okvira za spremljanje vključuje sistemske kazalnike, katerih cilj je zajeti napredek pri doseganju treh razsežnosti okoljske blaginje, da bi obravnavali tudi ekonomske in socialne vidike, ki presegajo varstvo narave.

Sedaj bo Komisija na podlagi pregleda stanja, ki ga bo Evropska agencija za okolje pripravljala od leta 2023 naprej, z uporabo izbranih glavnih kazalnikov vsako leto poročala o doseženem napredku, kar bo po mnenju Komisije olajšalo letno izmenjavo mnenj med Komisijo, državami članicami in Evropskim parlamentom, ki bo potekala v skladu z osmim okoljskim akcijskim programom.