Evropska komisija je nedavno napovedala prve razpise v okviru programa za digitalno Evropo. Napoved sledi sprejetju delovnih programov, ki jim bo namenjenih skoraj dve milijardi evrov za naložbe, ki bodo spodbudile digitalni prehod, so sporočili iz Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Komisija je sprejela tudi tri nove pobude, ki so potrebne za uresničitev evropskega zelenega dogovora in predstavila tretji kazalnik za surovine.  

Razpisi v okviru programa za digitalno Evropo so na voljo podjetjem, organizacijam in javnim upravam iz držav članic EU, prav tako pa lahko kandidirajo organizacije iz drugih držav, ki so se pridružile programu za digitalno Evropo, pojasnjuje Komisija.

Nepovratna sredstva bodo do konca prihodnjega leta med drugim usmerjena v naložbe v tehnologije v oblaku, podatkovne prostore, umetno inteligenco, kvantno komunikacijsko infrastrukturo, digitalne veščine in projekte na področju promocije varnega spleta.

Prav tako bodo nepovratna sredstva med drugim namenjena vzpostavitvi mreže nacionalnih koordinacijskih centrov, ki bodo državam članicam v pomoč pri uveljavljanju ustrezne zakonodaje EU na področju kibernetske varnosti. 

Evropska komisija je nedavno v okviru tedna kritičnih surovin 2021 predstavila tretji kazalnik za surovine. Pregled stanja vsebuje poglobljeno analizo evropskih dobavnih verig surovin, njihove konkurenčnosti in trgovinskih tokov. Kot poudarja Komisija, prispeva kazalnik k prizadevanjem politik EU v času, ko so svetovne dobavne verige surovin nestabilne, tudi zaradi pandemije covid-19 in nedavnega porasta cen energije po svetu.

»Surovine so ključen dejavnik, ki omogoča zeleni in digitalni prehod. Njihova varna in trajnostna oskrba je bistvena za ohranitev svetovne konkurenčnosti najbolj strateških gospodarskih sektorjev EU, saj razvijamo čiste in nizkoogljične tehnologije, kot so baterije, ter digitalne rešitve. Zato moramo pospešiti vzpostavitev odpornejše vrednostne verige surovin z vlaganjem ne le v pridobivanje primarnih surovin, temveč tudi v razvoj domačih obratov za rafiniranje, recikliranje, v raziskave in inovacije, kar je vse ključno za zanesljivo oskrbo s sekundarnimi surovinami,« je ob predstavitvi kazalnika izpostavil podpredsednik Komisije Maroš Šefčovič, pristojen za medinstitucionalne odnose in predvidevanje.

Kazalnik za surovine je pobuda evropskega partnerstva za inovacije na področju surovin.

Komisija pa je sprejela tudi tri nove pobude, ki so potrebne za uresničitev evropskega zelenega dogovora. V njih predlaga nova pravila za omejitev krčenja gozdov, ki ga povzroča EU, in nova pravila za olajšanje pošiljanja odpadkov znotraj EU; Komisija pa je predstavila tudi novo strategijo za tla, katere cilj je zagotoviti raven varstva tal, ki bi bila enakovredna ravni varstva vode, morskega okolja in zraka, so sporočili iz Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Komisija s predlogi predstavlja orodja za prehod na krožno gospodarstvo, varstvo narave in dvig okoljskih standardov v Evropski uniji in po svetu, so pojasnili na uradni spletni strani Komisije.

»Da bi bili na svetovni ravni uspešni pri reševanju krize zaradi podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti, moramo prevzeti odgovornost za ukrepanje doma in v tujini. Naša uredba o krčenju gozdov je odziv na pozive državljanov k zmanjšanju evropskega prispevka h krčenju gozdov in spodbujanju trajnostne potrošnje. Naša nova pravila o ravnanju s pošiljkami odpadkov bodo spodbudila krožno gospodarstvo in zagotovila, da izvoz odpadkov ne bo škodoval okolju ali zdravju ljudi drugod po svetu. Naša strategija za tla pa bo prispevala k zdravju, trajnostni rabi in potrebnemu pravnemu varstvu tal,« je cilje predlaganih strategij pojasnil izvršni podpredsednik Komisije za evropski zeleni dogovor Frans Timmermans.