Cilj projekta 'Premakni porabo', ki poteka v okviru slovensko-japonskega projekta NEDO, je spodbuditi tudi segment malih odjemalcev. Pri tem imajo tovrstni projekti prilagajanja odjema poleg tehnološkega, ekonomskega, zakonodajnega tudi sociološki vidik, je na nedavni konferenci En.grids 018 v Ljubljani, izpostavil Mitja Prešern iz Elektra Maribor, pod katerim okriljem projekt poteka.

Večina malih odjemalcev je pri porabi elektrike popolnoma neaktivnih, je na strokovni razpravi o razvoju aktivnega odjema, ki je potekala v okviru 9. konference En.grids 018 v organizaciji Tehnološke platforme za pametna omrežja in Energetike.NET, dejal Mitja Prešern iz Elektra Maribor. To se po njegovih besedah kaže denimo v tem, da je bila ena tretjina odjemalcev, ki sodelujejo v projektu 'Premakni porabo', še vedno na enotarifnem odjemu, čeprav se je pri večini posledično pokazalo, da se jim splača dvotarifno obračunavanje. A so, kot poudarja, z rezultati v okviru projekta zadovoljni, saj so z aktivacijo v projektu sodelujočih odjemalcev presegli pričakovanja. Tako je iz dosedanjih odzivov uporabnikov na nastop kritične konične tarife (KKT) razvidno, da se obremenitev v času KKT zniža za 30 odstotkov in več.

Kar pa je še bolj pomembno, tako Prešern, je, da z aktivacijo kritične konične tarife (KKT) v sistemu ne povzročimo nastanka nove konice v času pred ali po nastopu KKT. Glede na odzive odjemalcev si ti po njegovih besedah želijo avtomatike in avtomatskega krmiljenja. Kljub neznatnim prihrankom, skupno 4,13 evra na uporabnika iz lanskega decembra, so odjemalci po njegovih besedah s prihranki zadovoljni, saj jih je iz projekta izstopilo le 4 do 5 odstotkov. Prešern ob tem dodaja, da bi bilo projekt smiselno razširiti tudi na dobavitelje in proizvajalce, saj bi bil takrat učinek prihrankov večji. So pa po njegovih besedah odjemalci najbolj dojemljivi za statične tarife, dinamične tarife so po njegovih besedah primerne samo za reševanje lokalnih težav.

Tudi na Agenciji za energijo zelo poudarjajo vlogo aktivnega odjemalca, pri čemer so z vpeljavo nove metodologije v okviru novele zakona o omrežnini dinamično obračunsko tarifo razširili z vidika aktivacij in z vidika mehanizma, je na razpravi poudaril mag. David Batič z Agencije za energijo. »Zdaj pa želimo naslavljati tudi povečano proizvodnjo - obnovljivi viri energije, nočni čas - brez odjema, saj je eden izmed ciljev odjem prilagajati proizvodnji. Vse to pa naj temelji na avtomatizaciji tudi pri najmanjših uporabnikih,« poudarja Batič.

Sistem naprednega merjenja ima po njegovih besedah določene omejitve, delati pa je treba tudi na varnosti, pri čemer je treba premostiti še vrsto ovir. Aktivnim odjemalcem je agencija v svojem predlogu določila, da pridejo do ustrezne opreme brez stroškov, in da lahko sodelujejo pri naprednejših sistemskih storitvah. »Z novelo smo omogočili okolje, da se poslovni modeli razvijajo. Temeljiti pa bodo morali na avtomatizaciji, pri čemer smo mehanizem dinamičnega tarifiranja vpeljali, da omogočimo prilagajanje odjema pri najmanjših odjemalcih,« pojasnjuje Prešern. Na Agenciji za energijo vidijo rešitev pri vzpostavitivi fleksibilnega trga v oblikovanju enotne platforme. A po njegovih besedah pilotni projekti niso referenca za zagotavljanje ekonomske upravičenosti.

»Če želimo doseči večji vpliv malih odjemalcev in zmanjšati konično moč, je treba povečati število odjemalcev. Za to pa je potrebna tudi spodbuda, ki bo odjemalca privlačila, saj je prihranek največji motivator,« je nadalje izpostavil Kristijan Koželj iz Elektra Celje. Dodaja, da je treba najprej zgraditi napredni merilni sistem. »Dokler ne bo merilna infrastruktura zgrajena, bodo živeli samo pilotni projekti,« je poudaril.

Mag. Tomaž Fatur iz Solvere Lynx ob tem izpostavlja, da neposredni pristop do stranke pri večjem številu odjemalcev ni več obvladljiv, ko projekt preseže okvire pilotnega projekta.

Dr. Tomaž Štokelj iz GEN-I, kjer se v okviru številnih pilotnih projektov aktivno ukvarjajo z najmanjšimi odjemalci, pa poudarja, da je tehnično stvari za najmanjše odjemalce mogoče izpeljati, vendar je poslovni model nevzdržen, saj so prihranki neznatni. Po njegovih besedah je ključna koordinacija sistemskih storitev, pilotni projekti pa potrebujejo, da zares zaživijo, pravo ceno in trg.

Obstoječe sistemske storitve imajo stroge tehnične omejitve, tako glede pridobivanja podatkov kot trajanja terciarne rezerve, je nazadnje izpostavil mag. Uroš Salobir iz družbe ELES. Po njegovih besedah imamo spodbude za realizacijo pilotnih projektov, ampak je treba zdaj storiti naslednji korak. Po zgledih iz tujine gredo ti koraki v smer uvajanja lokaliziranih trgov, kar pomeni, da pri izvajanju storitev odjemalci ne morejo pričakoviti isto spodbudo. Salobir meni, da je treba decentralizirati ceno ponudb za odjemalce in lokalizirati probleme. To pomeni, da definiramo storitve na lokalni ravni in vzpostavimo decentralizirane trge.

Projekt, ki bi moral naslediti projekt NEDO, bi po njegovih besedah moral vključevati projekt vzpostavitve enovite slovenske platforme.