»Kako lahko napredujemo, če se ne spremenimo? In kdo bo naredil spremembe, če ne mi sami?«, je na dogodku e-MOPOLI, ki ga je nedavno na Bledu organiziral BSC Kranj, začel predstavitev izkušenj prevoznega podjetja Arriva s prehodom na alternativno mobilnost Iztok Štrukelj iz omenjenega prevoznika. Podjetje, ki med drugim upravlja z električnimi mini busi v strogih centrih mest, ki so zaprti za širši promet, se je na osnovi dane izkušnje odločilo za nadaljnje korake na področju alternativne mobilnosti.
Tako je podjetje Arriva pred letom dni na Jesenicah v floto svojih avtobusov vključilo tudi prvega hibrida. »To nam daje manjši okoljski odtis,« je povedal Iztok Štrukelj in dodal, da torej po letu dni beležijo za 25 odstotkov nižjo porabo goriva glede na ostale avtobuse, med prednostmi pa je izpostavil tudi manjši hrup.
Se pa, kot je prikazal Štrukelj, pri tem niso ustavili. Niti se niso ustavili pri tem, da svoje voznike učijo tudi varčne vožnje, ampak so novembra lani v Kopru v javni promet pilotno uvedli tudi povsem električni manjši avtobus s 24-kilovatno baterijo, ki danes mesečno opravi povprečno 4000 kilometrov, »od novembra pa še ni potreboval kakšnega popravila«. V nadaljevanju načrtujejo nova podobna vozila s 40-kilovatnimi baterijami, ki bodo sposobna premagovati tudi zahtevnejše poti, ki vključujejo denimo tudi vožnje v breg. Po Kopru načrtujejo z dano ponudbo tudi 'naskok' na druge slovenske občine.
Kot namreč poudarja Štrukelj, so alternativna goriva in tehnologije prihodnje gonilo javnega prometa – pa četudi bo na daljših razdaljah naslednjih 5 do 8 let še vedno glavno gorivo dizel. Je pa po njegovem vsakršna sprememba v smereh, kot jih ubirajo v Arrivi, odvisna od politične naravnanosti in ne nazadnje odločitev. Od teh je posledično odvisno tudi odločanje v podjetjih, ki seveda stremijo tudi k ustrezni ekonomiki.
Jurij Curk iz Elektra Ljubljana je nadalje predstavil izkušnje ljubljanske elektrodistribucije z zaračunavanjem polnjenja električnih vozil. Od leta 2010, ko so v Ljubljani postavili prvo e-polnilnico, so v Elektru Ljubljana zabeležili 90.000 polnjenj – brezplačnih. Pred poldrugim mesecem je namreč največji elektrodistributer v državi uvedel plačljivo polnjenje električnih vozil.
Kot so ob tem povedali v Elektru Ljubljana, so polnilnice povezane z visokimi stroški - samo v letu 2018 so za električno energijo in vzdrževanje polnilnic ter programske opreme porabili več kot 74.000 evrov -, za uvedbo zaračunavanja polnjenja pa so se odločili, da bi lahko to storitev izboljšali. »Opravili smo pionirsko delo na področju e-mobilnosti. Težko bi našli družbo, ki je toliko naredila za spodbujanje njenega razvoja. Zavedati pa se moramo, da je gradnja, vzdrževanje in uporaba polnilnic povezana z visokimi stroški, ki smo jih v desetih letih vzeli nase kot del naše odgovornosti do okolja,« je tedaj povedal predsednik uprave Elektra Ljubljana mag. Andrej Ribič.
Kot je prikazal Jurij Curk na dogodku e-MOPOLI, pa se je v zadnjem letu poraba električne energije za namen polnjenja e-vozil več kot podvojila. Poleg tega v ljubljanski elektrodistribuciji pričakujejo nadaljnjo rast porabe – ne le zaradi naraščajoče elektromobilnosti, ampak tudi zaradi vse večje rabe toplotnih črpalk. V naslednjih treh desetletjih naj bi sicer poraba električne energije zrasla za 8 TWh, od tega naj bi polovico prispeval promet. Tako v elektrodistribuciji opozarjajo, da bo v bližnji prihodnosti potrebnih kar 40 % dodatnih distribucijskih kapacitet.
»Čeprav imamo povsem odprt trg z energijo, pa se bojim, da obnovljivi viri, ki sicer tudi naraščajo, ne bodo zadostno prispevali k stabilnosti vse bolj obremenjenega omrežja,« je dejal Jurij Curk in poudaril, da »je e-polnjenje prodaja storitev in ne prodaja energije«. Kot je še povedal, imajo sicer po mesecu in pol od uvedbe plačljivega modela za e-polnjenje v Elektru Ljubljana – nasprotno – zelo dobre izkušnje s tem korakom, saj so že v prvem mesecu zabeležili 160 novih uporabnikov, večina njihovih strank pa se je odločila za predplačniški model.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki