V posodobljenem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), ki naj bi bil sprejet že prihodnje leto, bo treba povečati ambicioznost predvsem na področju obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE), izpostavlja državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Blaž Košorok in poudarja, da so cene energije, kot smo jih poznali doslej, preteklost. 'Zeleno' po njegovih besedah stane. Ravno ambicioznost je tisto, česar namreč manjka Sloveniji, pa je na včerajšnjem dogodku na temo zelenega prehoda, ki ga je v Hiši EU organiziral Inštitut za strateške rešitve, izpostavil Robert Kaukewitsch, vodja sekcije v enoti za obnovljive vire in energetske integracijske politike v Evropski komisiji.

Slovenija pri doseganju ciljnih OVE deležev »rahlo zaostaja«, kar zdaj po Košorokovih besedah »rešujemo s statističnim prenosi«, t.j. z odkupi manjkajočega OVE deleža, in to je »slabo«. Da bi dosegli OVE cilj za leto 2020 je Slovenija za manj kot odstotek obnovljivega deleža Češki plačala 5 milijonov evrov.

Košorok se na področju novih OVE investicij ob tem nadeja, da bo »čim več gospodarskih družb in nenazadnje podjetnikov našlo priložnosti, in to ne samo v Sloveniji«. Med primeri dobre prakse je izpostavil Petrol, ki se je lotil izgradnje vetrnih parkov čez mejo, letos pa naj bi tudi začeli z izgradnjo 22 MW sončnega parka, prav tako na Hrvaškem. Posledično bi lahko z mednarodnim sporazumom po Košorokovih besedah dosegli dogovor, da bi te v tujini proizvedene megavatne ure prenesli v nacionalne statistične deleže. 

Sicer pa meni, da je slovenska energetika »fit«, a da potrebuje precej treninga, da bo sledila izzivom zelenega prehoda, časa pa ni na pretek. Kako hitro se spreminjajo stvari, kaže primer NEPN-a, ki ga moramo po dveh letih in pol prenoviti zaradi vsega, kar se je zgodilo, je opozoril.

Tako moramo pospešiti investicije na področju fotovoltaike pa tudi vetrne energije, kjer imamo po Košorokovih navedbah izdanih za približno 250 MW energetskih dovoljenj za vetrne elektrarne. »Tudi geotermalna energija je neizkoriščena možnost naše države.«

V energetiki velikih proizvodnih enot tipa šoštanjske elektrarne (TEŠ) v prihodnje namreč ne bo več, »predvsem ne na fosilne vire«, je dejal in spomnil na vključitev zemeljskega plina in jedrske energije v predlog Evropske komisije o posodobljeni taksonomiji EU.

Po Košorokovem mnenju je slovenska energetska mešanica proizvodnih virov, ki vključuje tudi jedrsko energijo z obstoječo jedrsko elektrarno v Krškem in morebitnim drugim blokom (JEK2), »pravi recept« za prihodnjo zanesljivo oskrbo z energijo, in v kateri z letom 2033 ne bo več premoga (Slovenija si je v premogovni strategiji zastavila, da bo prenehala z uporabo premoga za proizvodnjo elektrike leta 2033, op. a.). »Na eni strani obnovljivi viri energije, na drugi pa stabilen ‘baseload’ (jedrski, op. a.) vir,« izpostavlja Košorok.

Poleg prehoda na OVE je izziv tudi učinkovita raba energije; dodaten izziv za Slovenijo pa bo po Košorokovih besedah prenova stavbnega sektorja.

Ob tem pa je poudaril, da lahko obenem pozabimo na cene energije, kot smo jih bili vajeni doslej. Tega so se po njegovi oceni sedaj začela zavedati tako gospodinjstva kot gospodarstvo. Okoljevarstvo in ‘zeleno’ staneta, je pripomnil.

Doseganje brezogljične in podnebno nevtralne družbe terja tako po Košorokovih besedah »marsikateri finančni vložek«. A kot pravi, ga za finančne vire ne skrbi, na gospodarstvu pa je, da najde čim bolj primerne projekte za koriščenje slednjih. »Ministrstva skrbijo za normativni okvir, projekte morajo peljati naprej družbe,« je izpostavil in dodal, da potrebuje Slovenija velik načrt, kaj zares želimo in tudi, kako bomo v prihodnje upravljali energetsko intenzivne panoge. 

Po njegovem mnenju pa je najdražja energija tista, ki je ni.

Visoke cene energije trenutno prevladujejo v energetskih razpravah, za kar so po oceni nekaterih krivi tudi OVE, toda Evropska komisija vidi v njih rešitev za doseganje cilja EU po nizkoogljični družbi, poudarja Kaukewitsch. Evropska unija (EU) je v letu 2020 za dve odstotni točki presegla zastavljen cilj na področju OVE in dosegla 22,1-odstotni delež v bruto končni porabi, je izpostavil. 

Kot je dejal, bo revizija direktive o obnovljivi energiji (Renewable Energy Directive) na ravni EU vzpostavila kriterij vsaj 40-odstotnega deleža obnovljivih virov do leta 2030. Pred tem je bil ta delež 32-odstoten. Ob tem za Slovenijo pravi, da ji manjka ambicioznosti.

»Slovenija doslej ni bila preveč ambiciozna pri določanju ciljev pri obnovljivih virih do leta 2030, saj si je za cilj določila 27 odstotkov (v obstoječem NEPN-u, op. a.),« je izpostavil Kaukewitsch. Ob predložitvi svežnja ‘Pripravljeni na 55’ je Evropska komisija pripravila neuradno oceno glede pričakovanih nacionalnih prispevkov k ciljem 2030, in sicer naj bi Slovenija do 2030 dosegla 35 odstotkov OVE v bruto končni rabi energije. 

Ovire na poti do večjega deleža OVE so v Sloveniji upor javnosti, varovanje narave – območje Natura 2000 – in stroški. A so te premagljive, denimo z vključevanjem javnosti v projekte, ali pa brez prepovedi za izgradnjo OVE na naravovarstvenih območjih (a ob skrbni presoji), na voljo pa so tudi izdatna EU sredstva ob nenehno padajočih stroških obnovljivih virov, izpostavlja Kaukewitsch.

Da zeleni prehod ni le nuja, temveč tudi velika priložnost, saj bo spodbudil preobrazbo gospodarstva in družbe, je pripomnila vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše. »Kar 30 odstotkov programov iz dvobilijonskega finančnega okvirja 2021-2027 in instrumenta Next Generation EU je namenjenih podpori podnebnim ukrepom. Nujno je doseči prehod na okolju prijaznejši energetski sistem, zlasti z rabo obnovljivih virov energije,« je poudarila.

Slovenija je imela v letu 2020 po podatkih Statističnega urada RS (SURS) 35,1-odstotni delež obnovljivih virov v bruto porabi električne energije, kar je 3,5 odstotne točke pod nacionalnim ciljem. V sektorju ogrevanja in hlajenja je ta delež znašal 32,1 odstotka, kar je 2,4 odstotne točke za ciljem, v sektorju transporta pa 10,9 odstotka, s čimer je bil ta sektorski cilj presežen za 0,9 odstotne točke.

Poleg finančnih kazalnikov uspešnosti upravljanja, ki jih pri družbah v lastništvu države spremlja Slovenski državni holding (SDH), bodo odslej pomembni tudi kazalniki trajnostnega poslovanja (npr. ogljični odtis) s poudarkom na upravljanju podnebnih sprememb in industrija 4.0 ter zaposleni prihodnosti, je izpostavil Dejan Božič, strokovni direktor organizacijske enote energetika v SDH. 

Za Slovenijo je po njegovih besedah pomembno, »da ohranjamo energetsko mešanico« in da ob jedrski energiji povečujemo domače proizvodne zmogljivosti na OVE, kot so hidro-, vetrna- in geotermalna energija. 

Med strateškimi usmeritvami pri upravljanju kapitalskih naložb SDH je še izpostavil razvoj vetrnih parkov in geotermalnih projektov, digitalizacijo ter uporabo in proizvodnjo vodika; za energetsko preobrazbo pa je po njegovih besedah tudi ključno sodobno omrežje, saj brez tega ne moremo doseči učinkovitega energetskega prehoda. 

Obenem se strinja, da bo prehod na OVE za podjetja tudi velik investicijski zalogaj. »Bodo pa družbe zaradi trajnostne usmeritve lahko pridobile zadostne količine kapitala po dobrih cenah,« meni.

Tako si je tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) zastavila za cilj, da bo do leta 2025 50 odstotkov njihovih investicij zelenih, sedaj so na 43 odstotkih, je povedal Vincent Duijnhouwer, pomočnik direktorja za zeleno gospodarstvo in podnebne ukrepe (GECA) v EBRD. Obenem ima banka cilj, da v prihodnjih petih letih pomaga znižati izpuste toplogrednih plinov za vsaj 25 milijonov ton.