Arhiv novic

Arhiv novic

Ključna ovira pri elektromobilnosti še vedno visoke cene vozil

Skladno z Direktivo EU o alternativni infrastrukturi (2014/94) je v Sloveniji v pripravi Nacionalni program za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva (električna energija, zemeljski plin, vodik), s katerim bomo torej zagotovili ustrezno infrastrukturo in spodbude za uporabo električnih osebnih vozil do leta 2020. Nova direktiva naj bi torej odpravila ključne ovire pri razvoju tovrstne infrastrukture, kot so visoke cene vozil, manjše sprejemanje med uporabniki in pomanjkanje ustreznih polnilnih postaj.

»Električni avtomobili za razliko od klasičnih skoraj ne potrebujejo vzdrževanja, zaplete pa se pri dostopnosti oziroma dosegu baterij in visokih cenah za nakup vozila. Če pogledamo baterijski paket, ta vsebuje celice, potrebuje pa tudi elektroniko in tudi to je faktor, ki vpliva na končno ceno baterije. Ko se je leta 2010 začela razvijati elektromobilnost pri nas, je bila cena od 500 do 600 dolarjev na kilovatno uro, danes se gibljemo močno pod 200 dolarji na kilovatno uro, govori se, da je ekonomska meja celo pod 100 dolarji,« je na omizju o elektromobilnosti na sejmu Energetika v Celju nanizal dr. Robert Dominko iz Laboratorija za kemijo materialov na Kemijskem inštitutu.

Kemijski inštitut s svojim delom sicer dokazuje, da lahko v prihodnje pričakujemo veliko bolj energijsko učinkovite akumulatorje, ki bodo omogočali tudi večji domet. Kot pravijo, gre za spreminjanje znanih konceptov baterijskih sistemov. »Naš laboratorij je vključen v večje evropske in svetovne zgodbe, obstaja pa možnost razvoja v več smeri,« pravi Dominko, ki priložnost vidi v litij-ionskih baterijah katerih domet se v petih letih lahko poveča za 30 do 40 odstotkov.

»Marsikaj je dosegljivo, a vprašanje geopolitičnih razmer je, če bodo dovoljevale uporabo litija, ki ga imamo dovolj, saj predstavlja ostanek od izdelave atomskih bomb in je poceni. Litij-žveplova tehnologija in baterije z zračno polarizacijo so koncepti, ki nas lahko pripeljejo do želenih ciljev, v vmesnem obdobju od 2020 do 2030 pa se bo izboljševala tehnologija litij-ionskih baterij,« je povedal Dominko.

Sicer pa tudi njihovi dosežki omogočajo evropski in slovenski industriji, da vstopa v tekmo na baterijskem področju in pripelje proizvodnjo baterij nove generacije z Daljnega vzhoda nazaj v Evropo. Vprašanje je le, če smo na to pripravljeni in dovolj konkurenčni. »Tehnološko gledano smo pripravljeni, politično ekonomsko pa je to vprašanje za naše politike, ekonomiste, katerim se gre samo za dobiček. Dajatve, ki jih plačujemo na Daljnem vzhodu, so veliko manjše, delovna storilnost pa je veliko večja, ker je mentaliteta ljudi drugačna. A če še to tehnologijo prepustimo Daljnemu vzhodu, bomo prišli do situacije, ko bo Evropa zopet popolnoma odvisna od drugih virov, kot smo trenutno od plinskih in naftnih lobijev. Sedaj imamo priložnost, da baterijsko industrijo vrnemo nazaj v Evropo in postanemo bolj neodvisni,« priložnosti vidi Dominko in dodaja, da je Bruselj pripravljen financirati povrnitev baterijske industrije v Evropo.

Praksa je pokazala, da se je elektromobilnost bolj razvila tam, kjer so jo podprle lokalne skupnosti, je še izpostavil Dominko, ki vidi priložnost za razvoj elektromobilnosti z zapiranjem središč mest, s čimer bi omogočili tudi postopen prehod na alternative medtem, ko čakamo na boljše baterije.

So se pa na omizju strinjali, da bi, glede na hitrost razvoja v bližnji preteklosti, lahko dočakali tudi scenarij, da bo čez 35 let elektromobilnost prisotna v obliki, kot so danes prisotna vozila na nafto in druga pogonska goriva. 

Povezave
Dokumenti
Povezani članki

Theme picker

Informirajte se

Bodite obveščeni o aktualnih vsebinah s področja TRAJNOSTNE ENERGIJE. Prijavite se na e-novice!

Prijavite se na e-novice