Ponudniki storitev bodo morali še vedno odmerjati količino goriva, ki ga uporabljajo za nudenje storitve ali njenih rezultatov svojim strankam, kar pomeni, da kilovatne ure same po sebi še ne bodo »izumrle«. Je pa zelo verjetno, da bodo za nekatere odjemalce kmalu postale nevidne, je Roxanne Pieterse s specializiranega podjetja za energetsko svetovanje Delta-ee napisala na blogu družbe.

Pietersova je izpostavila, da »se kultura strank vsekakor spreminja. Pomik trenda s produkta in blaga na storitve in njihove rezultate opažamo v mnogih različnih industrijah. Odjemalci torej plačajo za rezultate storitev (kot sta udobje ali mobilnost) in ne za produkte in blago (kot je gorivo)«.

»Še en razlog, zaradi katerega pričakujemo, da se bo industrija oddaljila od kilovatnih ur, je to, da bo vrednost na trgih z električno energijo z upadom mejnih stroškov proizvodnje električne energije s kilovatnih ur (energije) prešla na kilovate (moč), a bo to prineslo tudi več izzivov na področju usklajevanja proizvodnje in povpraševanja,« je dejala Pietersova.

Kot je dodala, pa bo marsikatera stranka še vedno raje kupovala produkte in gorivo zanje kot njihove rezultate.

»Raziskave našega 'panela odjemalcev' denimo razkrivajo, da bi se za tako imenovano tarifo udobja najverjetneje odločilo manj kot 17 odstotkov lastnikov in najemnikov nepremičnin. Menimo, da je za množično uvedbo na trg potreben opazen odmik od današnjega lastniško usmerjenega razmišljanja, čeprav imamo vsekakor tudi segmente, ki so dovzetni za energijo kot storitev,« pojasni Pietersova.

»Eno glavnih vprašanj, ki se pogosto pojavljajo v razpravah o energiji kot storitvi, je, komu bodo stranke zaupale, da bo uporabil pravo tehnologijo, ki bo prinesla zahtevan rezultat. Nekateri pravijo, da to, glede na nizko raven zaupanja na mnogih trgih, verjetno ne bodo uveljavljene energetske družbe – a tega ne velja še povsem izključiti, saj poznamo tudi primer podružnice naftnega podjetja, ki si je zagon zagotovila s pomočjo toplotnih črpalk, s katerimi je v stanovanjske bloke vnesla udobje,« je izpostavila Pietersova.

Kot je pojasnila, so raziskave družbe Delta-ee razkrile več primerov energije kot storitve, »ki so se pojavili v sektorjih osvetljave, ogrevanja in mobilnosti«. V sektorju ogrevanja se denimo več podjetij zateka k uporabi toplotnih črpalk, ki imajo sicer visoke stroške, za zagotavljanje udobja za odjemalce po nizkih stroških.

Teh poslovnih modelov pa ni tako enostavno uresničiti, je poudarila Pietersova. »Izziv bo predvsem razviti poslovne modele, ki bodo ustrezali ponudnikom storitev in, kar je najbolj pomembno, odjemalcem. Morali bodo biti pravični, privlačni in lahko razumljivi, konec koncev pa bodo morali pri teh strankah spodbujati tudi ustrezne navade rabe energije,« je zaključila Pietersova.