Slovenija zgledno napreduje pri povečevanju deleža obnovljivih virov energije v svoji proizvodnji. Prav tako ohranja zdravo energetsko mešanico in izkorišča svoje naravne danosti. Ji pa vendarle še vedno manjka dolgo pričakovani nacionalni energetski koncept, ki bi postregel z jasnejšimi smernicami za energetsko prihodnost, v kateri bi bili karseda izkoriščeni vsi energetski potenciali, je bilo slišati na konferenci z naslovom 'Energetski prehod kot priložnost za slovensko gospodarstvo', ki je v organizaciji Ministrstva za infrastrukturo (MzI), Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Gospodarske zbornice (GZS) potekala zadnji aprilski teden v Ljubljani.

»V Sloveniji se premalo zavedamo, kako dobro nam gre v primerjavi s preostalo Evropo, ko govorimo o doseganju deleža obnovljivih virov energije (OVE) v celotni proizvodnji energije,« je v osrednjem omizju z naslovom 'Nizkoogljična proizvodnja in sistemsko učinkovita raba energije' na četrtkovi konferenci o energetskem prehodu kot priložnosti za slovensko gospodarstvo spomnil prvi mož družbe ELES mag. Aleksander Mervar, ki meni tudi, da tako poceni elektrike, kot jo imamo danes, v prihodnosti ne bo več. 

V razpravi je Mervar menil tudi, da bi se morali v Sloveniji bolj zavedati tudi dejstva, da smo lahko brez bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj takoj še za 45 % bolj energetsko odvisni od uvoza. Po njegovem prav tako ni enostavna odločitev glede gradnje drugega bloka krške nuklearke, bi pa morala – kot je še menil – Slovenija tudi čimprej dobiti energetski koncept, »ki sicer ne bo 'recept' za vse naše izzive, bo pa vendarle neka konkretnejša usmeritev«. 

Prvi mož Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Matjaž Marovt pa je spomnil na uravnoteženo energetsko mešanico, ki jo imamo v Sloveniji. »Dejstvo pa je, da pa se vendarle ne smemo ustaviti, saj moramo do leta 2030 doseči cilj 47,4-odstotni delež OVE v končni rabi električne energije,« je opozoril in dodal, da moramo pri tem slediti naravnim danostim, kar je v Sloveniji voda oz. hidroenergija. 

»Realnega potenciala imamo še za 2 TWh električne energije iz hidroenergije letno, na drugi strani pa imamo potencial tudi za 600 MW črpalnih hidroelektrarn (ČHE), pri čemer pa nam na tem mestu manjka ustrezen poslovni model za gradnjo novih ČHE. Ta poslovni model moramo povezati s potrebo po hranilnikih. Predvsem pa potrebujemo stabilno okolje za investitorje v velike energetske objekte, za kar je potreben tudi visok konsenz javnosti glede potreb po energetskih objektih,« je nanizal in dodal, da bi morali na hidroenergetske objekte gledati kot na multifunkcionalne objekte. 
Da imamo v Sloveniji še vedno nekaj večjih izzivov, med njimi potreben nacionalni dogovor o postopnem vključevanju OVE – vključno s pametnimi skupnostmi, napravami oz. gospodinjstvi in elektromobilnostjo – v omrežja pa tudi z zagotavljanjem ustreznih kadrov in pa nasploh sledenje industrije z lastnimi proizvodi zastavljenim ciljem, pa je dejal tudi prof. dr. Jože Pihler z mariborske univerze, ki kot potreben dolgoročni cilj Slovenije prepoznava Energetski koncept Slovenije (EKS), kot kratkoročna cilja pa je omenil nujnost sinergijske povezave OVE in okolja ter karseda široko vključenost industrije v samo energetsko strategijo.

Mag. Tanja Rupnik iz družbe Riko je nadalje predstavila vizijo razvoja omenjene družbe ob energetskem prehodu, pri čemer je izpostavila, da med drugim v Riku pravkar pripravljajo prvo digitalno transformatorsko postajo, za Slovenijo pa je dejala, da bi morali v državi zagotovo še bolje izkoristiti razvojne potenciale na področju OVE in novih tehnologij »in tu bi morala slediti priprava domačih razpisov na način, da bodo omogočala sodelovanje domačih podjetij in s tem uporabo domačega znanja«, je poudarila.

Da denimo Kolektorjevi inženirji že sodelujejo pri raznoraznih tehnološko zahtevnih energetskih projektih, pa je nadaljeval Stojan Kokošar iz skupine Kolektor, ki je prav tako poudaril, da mora energetika v prihodnje še bolj stremeti k usklajenemu delovanju, torej tako proizvodnje, omrežij in tudi same rabe. »Digitalizacija je tako še sploh nujna,« je poudaril Kokošar, ki prav tako prepoznava največje energetske potenciale Slovenije v hidroenergiji.

OVE pa še vedno potrebujejo nekaj podpore in, kot je prikazal mag. Borut Rajer z Borzena, je bilo v letu 2017 zbranih 178,54 milijona evrov prispevka za OVE in soproizvodnjo (SPTE). »Nova shema, ki temelji na razpisih, pa že upošteva več vidikov različnih OVE,« je dejal in dodal, da se investicije v nekatere OVE že lahko povrnejo tudi z manj ali celo brez podpor.

Da ostajajo izziv še vedno nizkoenergijske stavbe, pa je nadaljevala dr. Marjana Šijanec Zavrl z ZRMK, ki je opozorila, da sta obnova stavb in trajnostna oskrba z obnovljivo energijo neločljivo povezana dela, ki bi morala biti obravnavana celovito na ravni okrožja oz. soseske. »V Sloveniji pa še vedno potrebujemo vzpostavitev sistema vrednotenja in priznavanja pomena znanj, ki jih zahteva področje ničenergijskih stavb,« je poudarila.