»Kar 40 % vse energije v Evropi porabimo za to, da zagotovimo toplotno udobje v stavbah,« je na 19. Dnevih energetikov v Portorožu poudaril Aleksander Zalaznik, prvi mož družbe Danfoss Trata. Prepričan je, da bi se morali z možnostmi prihranka energije v stavbah ukvarjati veliko več in da lahko do 40 % energije v stavbah prihranimo brez večjih naložb.

»V učinkoviti rabi energije smo prepoznali veliko poslovnih priložnosti in pripravljeni smo, da za naše podjetje iz tega dobimo največ, kar se da,« je odkrito priznal Aleksander Zalaznik. »Danfoss ima denar, ki ga vlaga v nove izdelke z namenom, da postanemo najboljši igralec v sektorju učinkovite rabe energije,« je dodal.

Korporacija Danfoss, ki ima približno 25.000 zaposlenih po celem svetu, ustvari okoli 5,2 milijarde evrov prometa, njihovi glavni trgi pa so Združene države Amerike, Kitajska in Nemčija. »Potencial za naše izdelke in rešitve se skriva predvsem v sektorju stavb in v možnosti prihrankov energije v stavbah oziroma v oskrbi stavb z energijo,« je dejal. »Kar 40 % energije v Evropi namreč porabimo za termalno udobje v stavbah, medtem ko na primer za celoten transport porabimo 25 % vse energije,« je navedel Zalaznik. »Če pomislimo, koliko se ukvarjamo s prometom in koliko pozornosti mu posvečamo, se vprašam, ali ne bi bilo prav, da bi se z možnostjo prihranka energije v stavbah, kjer so potenciali veliko večji, ukvarjali precej bolj aktivno,« je dejal Zalaznik.

Prepričan je, da bi lahko v obstoječih stavbah prihranili od 20 do 40 % energije na zelo enostavne načine in brez večjih naložb. »Le več bi se morali s tem ukvarjati,« meni.

Zalaznik je poudaril, da skuša Danfoss doseči spremembe tudi na zakonodajnem področju. »Skušamo vplivati na Evropsko komisijo, da bi v evropski zakonodaji več poudarka dali energetski učinkovitosti v stavbah, da bi šlo torej več naložb v gradbeni sektor in da bi tako bistveno znižali porabo energije v mestih,« je dejal Zalaznik.

V Danfossu vidijo dva načina prihrankov energije. Prvi je boljša uporaba daljinskega ogrevanja in hlajenja. »Gre za izjemen potencial, ki se ga redki zavedamo. Ko si predstavljamo daljinsko ogrevanje, si predstavljamo klasično daljinsko ogrevanje, ki ga poznamo iz velikih mest – veliko kotlovnico na premog ali plin, mrežo daljinskega ogrevanja in toplotne postaje. To je sicer učinkovit način, a predstavlja komaj prvo fazo,« pravi Zalaznik.

Poudarja, da je treba izkoristiti vse prednosti, ki jih omogoča mreža daljinskega ogrevanja, in sicer lahko nanjo priklopimo vse vrste virov in jo uporabimo kot distribucijski kanal. »Nanjo lahko priklopimo vso odpadno toploto, manjše enote in podobno. Sistem daljinskega ogrevanja lahko tako služi kot odličen in zelo poceni shranjevalnik električne energije,« pravi Zalaznik in doda: »Čez dan je na primer električne energije, pridobljene iz fotovoltaike ali vetrnih elektrarn, preveč. Če jo združimo z daljinskim ogrevanjem, dobimo izjemno kombinacijo.«

Zalaznik pravi, da takšen način uporabe daljinskih sistemov odpira izjemne priložnosti tudi za mnoga podjetja ter da se nekaj držav in večjih mest s tem že zelo resno ukvarja. »Dosegajo ogromne prihranke,« pravi Zalaznik. »Študije kažejo, da nastaja v EU toliko odpadne toplote, da bi lahko z njo pokrili potrebe za ogrevanje vseh stavb, če bi to znali.«

Drugo področje, na katerem lahko prihranimo energijo, je področje pametnih stavb, navaja Zalaznik. Z gradnjo teh stavb lahko zmanjšamo rabo energije za 30 do 40 %, zahteva pa dokaj velike naložbe. »Kot Danfoss si zelo prizadevamo za to, da bi evropska direktiva, ki jo zdaj pišejo in s katero naj bi do leta 2030 v EU prihranili 30 % energije, imela dva dela – kratkoročni in dolgoročni. V dolgoročnem delu verjamemo v pametne hiše, v kratkoročnem pa mislimo, da je na voljo še veliko drugih možnosti, ki bi jih bilo pametno izkoristiti.«

»Še danes je v EU ogromno stavb, ki nimajo hidravličnega uravnovešenja ogrevalnega sistema in ki nimajo individualnega nadzora temperature v sobah. Z naložbami v te naprave, vrnejo se v dveh letih, bi lahko prihranili 20 % energije,« pove Zalaznik.

Doda, da si želijo, da bi nova direktiva bistveno pospešila prenovo stavb. »Pri današnjem tempu prenove bomo namreč potrebovali 100 let, da bomo vse stavbe spravili na ustrezno raven energetske učinkovitosti.«

Zalaznik je prepričan, da imamo sicer veliko možnosti, kako zmanjšati rabo energije, hkrati pa nimamo večjega pritiska zakonodaje in predpisov, ki bi nas k tem ukrepom spodbudili in ki bi spodbudili gospodarstvo k večjemu razvoju tovrstnih izdelkov.

 »Za denimo 40-odstotne prihranke energije potrebujemo kar nekaj novih izdelkov in naložb. A dokler zakonodaja ne bo tega zelo podpirala, toliko časa bodo industrija in finančne institucije v to področje težko usmerjale več sredstev,« meni Zalaznik. Doda, da si v Danfossu želijo stabilno zakonodajo, ki bi omogočila, da bi podjetja odstotek sredstev, ki jih namenjajo za raziskave in razvoj, občutno povečala. »Tako bi se na trgu pojavilo veliko zelo dobrih izdelkov, s pomočjo katerih bi prihranili precej več energije,« pravi Zalaznik.

Doda, da ponuja Danfoss celo vrsto rešitev že danes. »Verjamemo, da moramo na področju ogrevanja in klimatizacije združiti digitalni svet in hidravliko. V optimizaciji hidravlike leži še veliko možnosti prihrankov.«