Vetrne elektrarne na morju so ene izmed najhitreje rastočih virov energije, ob čemer je v naslednjih nekaj desetletjih pričakovati močno medletno rast. Veliko držav namreč računa na to, da bodo vetrne elektrarne na morju igrale pomembno vlogo pri dosegi njihovih ciljev na področju razogljičenja in trajnostnega razvoja ter pri gospodarskem okrevanju po koronakrizi. To je bilo ključno sporočilo prvega podkasta z naslovom 'Vetrne elektrarne na morju: Od kod vse to navdušenje?', ki ga je ob podpori danske družbe za vetrno energijo MHI Vestas predvajal Globalni svet za vetrno energijo (GWEC).

S tehnološkega vidika so turbine večje in zmogljivejše kot kdajkoli prej, vse večji so tudi faktorji zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju, opažamo pa tudi povečan interes naftnih in plinskih velikanov, ki želijo svoje posle oddaljiti od fosilnih goriv, ter vse večjo konkurenco s strani nosilcev projektov, ki že od vsega začetka zagovarjajo uporabo vetrnih elektrarn na morju, pravijo v GWEC. Tu so nato še novi trgi v Aziji, obeh Amerikah in navsezadnje tudi v Afriki, pospešena rast v Evropi, vzpon plavajočih vetrnih elektrarn in vse večje zanimanje za rešitve na področju pretvorbe električne energije v druge oblike energije (power-to-x), ki torej nudijo podlago za hitro rast industrije.

Tem temam sta se v prvem podkastu GWEC na temo vetrnih elektrarn na morju posvetila tudi prvi mož GWEC Ben Backwell in Stewart Mullin iz družbe MHI Vestas, ki sta med drugim pojasnila, kako se je panoga razvila in razširila ter zakaj oblikovalci politik in vlade posvečajo vetrnim elektrarnam na morju vse več pozornosti.

Kot ugotavlja Mullin, so učinki koronakrize dejansko podprli aktiven nadaljnji razvoj te industrije, saj mnogo držav v svojih načrtih za energetsko tranzicijo navaja prav koronakrizo, k čemur je Backwell dodal, da prepoznava izzive, ki spremljajo celovit globalni prehod s premoga na veter.

Mullin je ob tem spomnil na scenarij, kjer bi lahko vetrne elektrarne na morju do sredine stoletja prispevale kar desetino celotne proizvodnje energije, ob čemer je Backwell dodal, da bi lahko šlo tu za res velike vrednosti v smislu proizvodnje energije ter zmanjšanja emisij.

Sogovornika sta se strinjala, da je Evropa zrel trg, njene ambicije pa so vse večje, a je situacija od ene do druge države po svetu različna. Država, ki ima na primer izrazit vetrni potencial, morda nima ustreznega oceana ali drugih parametrov, potrebnih za razvoj tehnologije (za vetrne elektrarne na morju) na takih lokacijah.

Kako to, da se je industrija kljub temu do sedaj tako dobro razvijala? Kot pojasni Mullin, so na primer na Danskem ljudje že dolgo nazaj prepoznali ta neizkoriščen potencial, ob tem pa so se tudi zavedali, da bodo nekateri projekti tudi neuspešni.

Kot Avstralec, ki se je na Dansko preselil pred nekaj desetletji, je omenil, da je bilo to takrat področje, na katerega tudi v njegovi domovini ne bi nihče niti pomislil.

Mullin je spomnil še na tedanjo diverzifikacijo projektov, ki je upoštevala specifike držav in njihove potenciale. Nobena panoga pa ni imuna na finančne krize, ob čemer vetrna industrija niti ni prestala vseh dosedanjih kriz. Stroški so imeli ob tem občuten vpliv na njen nadaljnji razvoj, je še dodal Mullin.

Kljub vsemu pa je vselej ključno imeti močno politično podporo, saj ob šibki podpori industrija ne more povsem izpolniti svojih obljub, je zaključil ter dodal, da je Vestas trenutno precej »bikovski«, saj dela na projektih na področju vetrnih elektrarn na morju po celem svetu, od Škotske do Tajvana.