Medtem ko se v Budimpešti in Tirani spopadajo z izzivi, kako meščane prepričati v večjo rabo javnega prevoza namesto osebnih vozil, v Zagrebu  in Beogradu med drugim že spremljajo učinke nedavnih razvojnih projektov, kot so spletne aplikacije, s katerimi je lahko vsak meščan tudi mestni inšpektor. V Ljubljani, letošnji zeleni prestolnici Evrope, se po drugi strani zavedajo ne le pomena zelenih površin, ki zagotavljajo kakovostno okolje, pač pa tudi nujnosti strateških povezav med mesti – domačimi in tujimi.

Albanska prestolnica, ki je bila kot mesto načrtovana za četrt toliko prebivalcev, kot jih ima danes, se po besedah tiranskega župana Eriona Veliaja zatorej spopada z nekoliko drugačnimi izzivi kot večina sodobnih evropskih mest. Trenutno je njihov izziv predvsem doseči spremembo v razmišljanju prebivalcev, ki so vajeni tudi najmanjšo razdaljo premagati izključno z avtomobilom, da bi v prihodnje raje sedli na kolo. Seveda je treba začeti pri sebi, zato župan tudi sam kolesari, ponosen pa je tudi na pristop občinske uprave, ki se je reševanja zastavljenega cilja lotila s komunikacijo z najmlajšimi, torej z vrtčevskimi otroki, ki spremembe učinkoviteje prenašajo na starše od občinskega osebja.

Kot je na nedavnem Ljubljana forumu povedal Erion Veliaj, so v Tirani ponosni tudi na pred kratkim vpeljano aplikacijo, ki vsem ljudem, vključno s priseljenci, omogoča, da postanejo mestni inšpektorji in tako mestu s poslanimi fotografijami poročajo o zadevah, ki jih je treba v prestolnici urediti. Mesečno imajo približno 20 tisoč uporabnikov. Prav toliko uporabnikov pa je bilo do pred približno dvema tednoma aktivnih v beograjski mestni skupini na Vibru, a se je do danes ta – tako beograjski mestni urbanist Milutin Folić – povečala na domala pol milijona uporabnikov, in to le na račun uporabe popularnih ikon ('stikers'), ki ponazarjajo občutja meščanov.

So pa sicer tudi v mestu Beograd nedavno uvedli rabo dveh popolnoma novih aplikacij; poleg mestnega inšpektorja po zgledu Tirane in še nekaterih drugih mest, med njimi tudi Zagreba, je to še 'virtualni referendum', s pomočjo katerega lahko meščani glasujejo za ali proti določenim mestnim ukrepom. Ker so še v fazi testiranja, saj je v prvi sistem, denimo, vključenih ogromno deležnikov, z vsemi mestnimi javnimi podjetji na čelu, bo z rezultati novega sistema lahko postregel šele na prihodnjem Ljubljana forumu.

Zelo resno pa so evropsko pobudo pametnih mest vzeli tudi v Zagrebu, kjer intenzivno delajo ne le na uvajanju učinkovitejše mestne administracije, ampak tudi zelo konkretno na obnavljanju javnih stavb – tudi kulturno zaščitenih – pa na uvajanju rabe obnovljivih virov energije v javnih stavbah, in sicer tudi s privabljanjem zasebnih investitorjev, hkrati pa aktivno pripravljajo tudi novo 'pametno strategijo', ki naj bi dan ugledala v 6 do 12 mesecih, je nanizala Branka Tabak Paraščić.

Kot je ob vsem tem dejal Miran Gajšek iz ljubljanske mestne občine, pa se v Ljubljani vse bolj zavedajo tudi pomena povezovanja med mesti, in to tako z domačimi kot tujimi. Izmenjava znanj in izkušenj je po njegovem neprecenljiva, vprašanje je le, na katerih projektih naj mesta konkretno sodelujejo.