Večje naložbe v energetsko učinkovitost hiše ali stanovanja zahtevajo sicer nekoliko več denarja in časa ter tudi ustrezne vremenske razmere, a so zato prihranki energije višji. Katere naložbe so smiselne, je odvisno od več dejavnikov, zato bo to najbolje ocenil strokovnjak. Svetujemo, da za brezplačen nasvet povprašate energetskega svetovalca, v nadaljevanju pa navajamo nekaj osnovnih ukrepov.

Kaj lahko naredite?

1. Izolirajte stavbo. Toplotni ovoj (fasada, streha, plošča podstrehe, plošča kleti) v enostanovanjski stavbi vas bo stal približno 40 evrov na kvadratni meter, pravi energetski svetovalec Matjaž Valenčič. V večstanovanjskih stavbah je ta strošek 48 evrov na kvadratni meter. Vendar pa vam bo ta ukrep znižal stroške tudi za trikrat (višina prihrankov je odvisna od več dejavnikov, kot so na primer starost in stanje hiše, vrsta energenta, stavbno pohištvo in drugi). Poznavalci pa opozarjajo, da mora biti toplotni ovoj stavbe izveden kakovostno; tu so pomembni detajli.
2. Prenovite ali zamenjate neekonomičen sistem ogrevanja. Izračun prihrankov vam bo pokazal, ali je zamenjava sistema ogrevanja ekonomsko upravičena. Če še vedno uporabljate stare, večinoma predimenzionirane kombinirane kotle na kurilno olje in drva s povprečnim letnim izkoristkom od 55 do 65 odstotkov, potem dvomov skoraj ni. Za povprečno stavbo namreč to pomeni porabo več kot tri tisoč litrov kurilnega olja, kar je občutno preveč. Nesprejemljivo je tudi ogrevanje na elektriko, pravijo energetski svetovalci. Kakšen ogrevalni sistem in kateri energent je za vas najbolj primeren, vam bo pomagal ugotoviti energetski svetovalec. Vgradnja sodobne kurilne naprave na lesno biomaso vas bo v enodružinski hiši stala od 6.000 do 8.000 evrov, toplotne črpalke (TČ) za ogrevanje od 4.000 do 10.000 evrov, vgradnja solarnega ogrevalnega sistema pa od 600 do 800 evrov na kvadratni meter, pravi Matjaž Valenčič. Enako vas bo vgradnja solarnega sistema stala tudi v večstanovanjskem objektu, medtem ko so cene TČ in kurilne naprave ne lesno biomaso odvisne od velikosti stavbe, pojasni Valenčič.
3. Prenovite ogrevalni sistem. Če na še uporabnem oljnem kotlu zamenjate oljni gorilnik s plinskim in uporabljate zemeljski plin, ostane izkoristek kotla približno enak, prihranki pa so 28-odstotni. Za plinski gorilnik boste odšteli okoli tisoč evrov, rešitev pa tehnično ni sporna. Lahko pa tudi k oljnem kotlu prigradite kondenzacijski prenosnik toplote. Tako boste dosegli okoli 15-odstotne prihranke. Na oljnem kotlu lahko zamenjate oljni gorilnik z gorilnikom za pelete. Gre za povsem novo tehnologijo, ki pa ima nekaj pomanjkljivosti, zato se pred odločitvijo posvetujte s strokovnjakom. Ta tehnologija vas bo stala približno dva tisoč evrov, prihranite pa lahko tudi do 50 odstotkov. Ob kotlu na olje lahko vgradite tudi novo ogrevalno toplotno črpalko zrak-voda. Osnova ogrevanja je črpalka, kotel na kurilno olje pa ji pomaga, ko ji pri nizkih temperaturah zraka zmanjkuje moči. Naložba stane okoli sedem tisoč evrov, prihranki pa so približno 60-odstotni.
4. Zamenjajte stavbno pohištvo. Strokovnjaki so izračunali, da lahko z zamenjavo dotrajanih oken z novejšimi, ki imajo vgrajena energijsko varčna stekla, prihranite približno 20 odstotkov. Zamenjava oken vas bo stala približno 400 evrov na kvadratni meter, ocenjuje Matjaž Valenčič, tako v hiši kot v bloku. Tudi pri menjavi stavbnega pohištva je zelo pomembno, da je vgrajeno pravilno in da se izognemo toplotnim mostovom.
5. Vgradite centralni prezračevalni sistem. Tako se boste izognili vlagi, plesen ne bo več težava, pravi energetski svetovalec Bojan Žnidaršič, ustanovitelj portala NEP Slovenija, kjer je zbranih okoli 700 primerov energetske sanacije iz prakse, največje napake, videovsebine in drugo. Vgradnja prezračevalne naprave vas bo v enodružinski hiši stala do 10.000 evrov, v večstanovanjskih objektih pa približno 5.000 evrov na stanovanje, še dodaja Matjaž Valenčič.