»V našem podnebnem pasu je možno zagotavljati primerne bivalne pogoje brez klimatske naprave,« meni energetski svetovalec in strokovni vodja Zavoda za energetsko svetovanje (ZaEnSvet) Matjaž Valenčič. A če je stanovanje kljub pasivnim ukrepom pregreto in stanovalcem v njem ni ugodno, je smiselno vgraditi hladilno napravo, meni Valenčič.

 Da je mogoče v Sloveniji zagotavljati primerne bivalne pogoje, dokazujejo številne starejše stavbe širom Slovenije, opozarja Valenčič. »Tudi na Primorskem, kjer so poletne temperature višje, najdemo stavbe, ki imajo zadovoljive bivalne pogoje brez klimatizacije, zgolj ob ustrezni rabi,« pravi.

Ponudniki naprav za ohlajanje doma priporočajo, da se za nakup in vgradnjo naprave odločite pred prvim vročinskim valom, oziroma pred poletno sezono, saj so v sezoni mojstri večinoma zelo zasedeni in je treba na storitev čakati dalj časa.

Toda kakšni so zadovoljivi bivalni pogoji? »Za zdrave stanovalce je priporočljiva notranja temperatura do 26°C, izjemoma, največ dva tedna, do 28°C, pod pogojem, da so tudi obodne stene podobnih temperatur. Vendar so nekatere sodobne stavbe tako projektirane, grajene in uporabljane, da je poleti v njih prevroče in se pregrejejo. Če ne zadoščajo pasivni ukrepi (senčenje okenskih površin, intenzivno nočno prezračevanje, zmanjšanje notranjih toplotnih dobitkov, hlapilno hlajenje, dodatna toplotna izolacija obodnih površin ...), je treba vgraditi hladilno napravo,« pravi Valenčič, ki med drugim izdeluje energetske izkaznice stavb, redne preglede klimatskih sistemov, študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, termografske analize stavb in podobno.

»Zavedati se moramo, da je dovolj toplotno izolirana stavba prijetna za bivanje tako pozimi kot poleti, saj ostaja obodna površina sten podobna sobni temperaturi in ne temperaturi zunanjosti,« trdi sogovornik.

Toda kako v domu poleti živeti, da s svojim načinom še dodatno ne dvigujemo temperature? »Čez dan naj bodo okna zaprta, ponoči in proti jutru pa intenzivno odprta. Vsa okna naj imajo tudi zunanja senčila, ki preprečujejo vdor sončnega sevanja. Omejiti je potrebno tudi notranje toplotne vire, saj vsi električni aparati oddajajo toploto. Poleti je primerneje kuhati na prostem kot v stanovanju, uredite si letno kuhinjo ob hiši ali na balkonu,« svetuje Valenčič.

A včasih brez hladilne naprave ne gre. Preverili smo, kaj ponuja trg in kakšne so cene ter na kaj je treba paziti pri nakupu.

»Hladilna naprava mora znižati temperaturo in vlago zraka, hkrati pa ne sme poslabšati drugih kriterijev kakovosti bivanja. Delovati mora tiho, gibanje zraka mora biti majhno, ne sme širiti škodljivih klic in neprijetnih vonjav ... Sodobne hladilne (klimatske) naprave nudijo veliko različnih možnosti delovanja, nekatere dejansko povečajo ugodje bivanja v hlajenih prostorih,« pravi Valenčič.

V Gorenju sicer menijo, da je »glede na klimatske razmere v Sloveniji klimatsko napravo smiselno vgraditi v vsa stanovanja, najbolje že pri sami gradnji oz. prenovi stanovanja ali hiše. V tej fazi lahko tudi vse inštalacije izvedemo podometno – brez vidnih inštalacijskih korit,« pravijo. Opozarjajo, da v primeru vgradnje hladilne naprave v že zaključen objekt največkrat prav zaradi nadometne inštalacije in razbijanja sten nastanejo določene omejitve pri izbiri mesta vgradnje. »Pomembno je, da notranjo enoto klimatske naprave vgradimo na mesto, kjer ne bo neposredno pihala v ljudi, hkrati pa bo prostor prijetno ohladila ali ogrela,« svetujejo.

»Potrošnik naj bo pri nakupu pozoren predvsem na glasnost naprave, na izbiro pa naj vpliva namen uporabe, to je hlajenje oziroma gretje. Seveda mora strokovnjak, ki potrošniku svetuje nakup, predlagati primerno moč klimatske naprave glede na prostornino izbranega prostora. Priljubljena lastnost je tudi upravljanje s pametnim telefonom na daljavo, ki omogoča, da stanovanje ohladimo (ali v mrzlih mesecih ogrejemo) še preden prispemo domov,« dodajajo v Petrolu.

V Gorenju opozarjajo, da je na našem trgu veliko ponudnikov hladilnih naprav, dobrih in slabih. »Cenovni razpon naprav je od približno 500 evrov pa vse do okoli 2.000 evrov. Pri tem je treba poudariti, da višja cena ne pomeni nujno večjega prihranka pri porabi električne energije, vendar pa v večini primerov dražje naprave ponujajo več uporabniških funkcij,« pravijo v Gorenju. Dodajajo, da velik strošek predstavlja tudi vgradnja hladilne naprave in da mora to izvesti usposobljena oseba.

Količina električne energije, ki jo porabi naprava za ohlajanje doma, je od njene moči in trajanja delovanja. »Ob predpostavki, da je potrebno hlajenje približno dva meseca letno, raba elektrike ne predstavlja večjega stroška,« meni Matjaž Valenčič. Doda, da ima običajno klimatska naprava hladilne moči 2.5 kW in razreda učinkovitosti A++ deklarirano letno rabo elektrike približno 140 kWh, kar stane 20 evrov. »Seveda pa se z nestandardno rabo lahko račun občutno poveča,« pravi Valenčič

Da se položnica za električno energijo po namestitvi naprave za ohlajanje poviša za okoli 10 do 20 evrov mesečno (ob predpostavki vsakodnevne uporabe klime), pritrjujejo tudi v Petrolu. Dodajajo, da pa je ob običajni uporabi nekajkrat na mesec ta znesek ustrezno nižji.

Gorenjev izračun je nekoliko drugačen. »Če upoštevamo podatek energijske tablice povprečne klimatske naprave z nazivno močjo 3,5 kW, kjer je navedeno, da je njena letna poraba v režimu hlajenja približno 200 kWh/leto, in če upoštevamo ceno elektrike (0,10 EUR/kWh), to za celotno poletno sezono znese 20 evrov. Če to razdelimo na štiri mesece, ko klimatsko napravo najbolj uporabljamo, je to pet evrov na mesec,« pravijo v Gorenju.

Potem, ko napravo kupimo in namestimo, jo je treba tudi vzdrževati. Kakšen je strošek tega vzdrževanja? »Vsako leto je treba hladilno napravo očistiti in zamenjati ali oprati filtre, zato se ob izbiri naprave pozanimajte o stroških vzdrževanja, ki niso majhni, če je potrebno filtre menjati,« opozarja Valenčič. Doda, da se z leti zmanjša učinkovitost delovanja, verjetno zaradi pomanjkanja hladilnega plina v sistemu. »Primerno je, da klimatsko napravo občasno pregleda strokovnjak, ki jo očisti in dezinficira, preveri temperaturo, odvod kondenzata, delovanje električnih komponent in podobno. »Dobro vzdrževana klimatska naprava porabi manj električne energije, strošek pa je nižji od škode, ki nastane zaradi opustitve vzdrževanja,« opozarja energetski svetovalec.

V Gorenju pravijo, da je ob rednem vzdrževanju klimatske naprave ta strošek med 20 in 40 evri na leto. »Priporočamo, da servisni pregled opravite enkrat letno, in sicer pred hladilno sezono. Pri tem serviser preveri delovanje klimatske naprave in tesnost sistema ter strokovno očisti toplotne izmenjevalce. Če klimatske naprave ne servisirate redno, se s tem lahko skrajša njena življenjska doba,« opozarjajo.

V Petrolu pa pravijo, da je letni strošek rednega servisnega pregleda okoli 50 evrov.