Slovenski gozdovi so z devetimi tonami akumuliranega ogljikovega dioksida na hektar na leto evropski rekorderji v absorpciji ogljikovega dioksida, opozarjajo v okoljski nevladni organizaciji Umanotera. Prepričani so, da bi se lahko z oživljanjem rednega sonaravnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi njihov že tako velik prispevek k blaženju podnebnih sprememb še povečal.

Kot zgled sonaravnega gospodarjenja z gozdovi Umanotera v okviru projekta »Slovenija znižuje CO₂: dobre prakse« predstavlja dejavnost Pahernikove ustanove.
Inženir Franjo Pahernik je že pred drugo svetovno vojno pri gospodarjenju z družinsko gozdno posestjo na severnih pobočjih Pohorja sledil viziji »ohraniti gozdove zanamcem v vsej njihovi mogočnosti, pestrosti in tudi skrivnostnosti«. Danes skladno s to vizijo s 552 hektarji gozdov iz zapuščine družine Pahernik gospodari Pahernikova ustanova. »Gozdna posest je hkrati učni objekt, kjer se teoretična spoznanja preizkušajo v praksi, iz prihodkov od prodaje lesa pa ustanova podeljuje štipendije študentom gozdarstva, spodbuja raziskovalno dejavnost ter se zavzema za splošni napredek gozdarskih ved ob spoštovanju kompleksnosti gozdnega ekosistema ter gozda kot učilnice trajnostnega razvoja,« pojasnjujejo v Umanoteri.

Pravijo, da so na posestvu med prvimi začeli vpeljevati skupinsko postopno gospodarjenje, in sicer že v 60. letih prejšnjega stoletja. »To je s stalnim vključevanjem znanstvenih izsledkov oddelka za gozdarstvo ljubljanske biotehniške fakultete in Gozdarskega inštituta Slovenije prešlo v izvirno sproščeno tehniko gojenja gozdov, ki jih že več kot pol stoletja obiskujejo študenti gozdarstva ter številne strokovne ekskurzije iz Slovenije in tujine«. V Umanoteri so še prepričani, da Pahernikovi gozdovi predstavljajo zgled številnim zasebnim lastnikom gozdov, ki bi z aktivnim upravljanjem s svojim gozdom lahko zagotavljali delovna mesta ter sredstva za preživetje in razvoj na podeželju.

V Sloveniji sicer izkoristimo le 75–80 odstotkov z gozdnogospodarskimi načrti dovoljenega poseka. Medtem ko je v državnih gozdovih predpisani etat skoraj v celoti realiziran, pa je v zasebnih gozdovih Slovenije izrabljenega le 60 odstotkov načrtovanega poseka, pri čemer velja dodati, da imamo po zadnjih podatkih Zavoda za gozdove v Sloveniji kar 461.000 gozdnih posestnikov, ki pa imajo v lasti tri četrtine vseh gozdov.