Gradbeni strokovnjakinji Sabina Jordan in Marjana Šijanec Zavrl na nedavnem dogodku ‘Trajnostna gradnja – edina pot v prihodnost! Stavbe & Energija’ Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo o ključnih načelih trajnostne gradnje in o tem, kaj bi morali v Sloveniji urediti na danem področju.

V življenjskem ciklu stavbe iščemo vsestransko najugodnejšo kombinacijo stroškov, rabe energije, vplivov na okolje, vplivov na ugodje uporabnika in širših družbenih vplivov, je uvodoma o trajnostni gradnji povedala dr. Sabina Jordan z Zavoda za gradbeništvo (ZAG).

Kot je dejala, za trajnostne stavbe velja, da v času načrtovanja, gradnje,  obratovanja in odstranitve sledijo načelu skrbnega ravnanja z okoljem in ohranjanja naravnih virov ter da je njihova gradnja in uporaba ekonomična.

Trajnostne stavbe morajo biti prijazne do uporabnika in njegovega zdravja, so funkcionalne in prispevajo k ohranjanju družbenih in kulturnih vrednot, je poudarila Jordanova in se navezala na LCA analize (v angl. life cycle assessment), ki predstavljajo najcelovitejše orodje in podporo za odločitve, izbiro in okoljsko vrednotenje grajenega okolja.

Celovite LCA analize po njenem vključujejo okoljske lastnosti stavbe v celotni življenjski dobi, cilji pa so spodbujati čim nižje vrednosti okoljskih odtisov ter vplivati na rabo surovin za stavbe in generiranje odpadkov povezanih s stavbo. Kot je še poudarila Sabina Jordan, LCA analize torej ne naslavljajo le rabe energije v fazi rabe stavbe, ampak vključujejo celoten življenjski cikel stavbe, obenem podajajo dejansko oceno vpliva na okolje, s čimer je povezano tudi zmanjševanje slednjega kakor tudi vpliv na rabo surovin in  količino proizvedenih gradbenih odpadkov, vse to pa zagotavlja konkurenčno prednost ter višanje kakovosti življenja, ne nazadnje pa tudi prispeva k spreminjanju družbe za okolje.

Med šibkostmi Slovenije na danem področju pa je omenila, da stroki poznana metodologija pri nas še ni razširjena (SIST EN 15978), niti še nimamo sistemskega vira oz. baze podatkov, četudi so na voljo nekatere proste baze, kot je denimo EcoPlatform-EU. K nujni zagotovitvi podatkovne baze za LCA analizo je pozvala tudi dr. Marjana Šijanec Zavrl z Gradbenega inštituta ZRMK, ki je sicer spregovorila o skupni rabi primarne energije v življenjskem ciklu stavbe.

Po njenem pa je za ureditev stanja na področju trajnostne gradnje potrebna tudi navezava na prenovo pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) in na Direktivo o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) ter na niz EPB-standardov (EPB - energy performances of buildings) s prenovljeno računsko metodologijo. Za vrednotenje po objektivnem načelu bi bilo treba vzpostaviti tudi bazo energetskih kazalnikov stavb, opredeliti referenčne pogoje za vrednotenje po relativnem načelu pa opredeliti minimalne in ciljne vrednosti ter razviti orodje za oceno kazalnika, je še nanizala Šijanec Zavrlova.