Švedska že danes 54 % vse električne energije proizvede iz obnovljivih virov energije (OVE) – elektriko pridobivajo s pomočjo jedrskih, vetrnih in hidroelektrarn –, cilj pa je, da bo iz OVE do leta 2040 proizvedla vso električno energijo, je na drugem dnevu 21. Dnevov energetikov v organizaciji Časnika Finance in Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan včeraj v Portorožu povedala Anette Persson, predstavnica Švedske agencije za energijo. Agencijo financira država, njena glavna naloga pa je promocija energetske učinkovitosti. Do leta 2045 želi biti Švedska povsem brez emisij toplogrednih plinov, do leta 2030 pa želi doseči za vsaj 50 % bolj učinkovito rabo energije v primerjavi z letom 2005.

Že danes proizvodnja električne energije na Švedskem poteka skoraj brez uporabe fosilnih goriv, tudi za ogrevanje poskrbijo praktično brez fosilnih goriv. Emisije CO₂ na prebivalca so nizke, kljub temu, da ima Švedska veliko energetsko intenzivne industrije, pa poraba energije upada.

Največ energije Švedska porabi za stavbe in storitve (39 %), sledita industrija (38 %) in transport (23 %). Slednji jim predstavlja še največ preglavic glede emisij ogljikovega dioksida. Kot je povedala Anette Persson, v državi zelo narašča uporaba biomase, medtem ko uporaba nafte padla. »Predvsem zato, ker so švedska gospodinjstva prešla iz individualnega ogrevanja na olje na daljinsko ogrevanje na biomaso,« pravi Perssonova.

Da bi spodbudili industrijo k ukrepom za povečanje energetske učinkovitosti oziroma za izvajanje ukrepov, določenih v energetskih pregledih, so na agenciji pripravili poseben program imenovan Energy Step. V okviru tega programa, ki je vreden 12 milijonov evrov, s pomočjo nepovratnih sredstev, posebno tehnično podporo in spremljanjem izvajanja ukrepov in doseženih rezultatov, industrijska podjetja spodbujajo, da ukrepe, ki so jih določila v energetskem pregledu, prenesejo tudi v prakso. »Tako želimo spodbuditi industrijo, da prispeva k doseganju državnega cilja – več kot 50 % bolj učinkovita raba energije do leta 2030. Ciljna skupina 4500 podjetij je zelo natančno določena, družbe pa imajo že pripravljene projekte,« pove Anette Persson in doda, da čeprav gre za finančno relativno skromen program, je ta vseeno dobra spodbuda.

Podjetja lahko za sofinanciranje prijavijo tako študije (z nepovratnimi sredstvi lahko pokrijejo do 50 % stroškov), kot tudi investicije, ki bodo povečale energetsko učinkovitost podjetja (pokrijejo lahko do 30 % stroškov). Eden od pogojev za prijavo projekta je tudi ta, da je vračilna doba projekta daljša od treh let, če je krajša, podjetje sredstev ne more dobiti.

Kot je poudarila govorka, na obeh področjih, torej pri kandidiranju tako za sredstva za študije kot za konkretne investicije, prevladujejo projekti s področja ogrevanja. »Pričakovali smo več prijav iz energetsko intenzivne industrije, vendar do tega ni prišlo, ker ponujamo za njihove standarde dokaj majhne zneske,« pove Perssonova.

»Ključ do uspeha je zelo dober dialog s podjetji, z industrijo,« trdi. »S podjetji oziroma njihovimi energetskimi menedžerji, okoli 100 jih je, smo nenehno v neposrednem stiku, pogovarjamo se o tem, kaj potrebujejo, zakaj in temu prilagajamo naše delo,« pravi Perssonova.

Po odločitvi švedskega parlamenta, da bo država do leta 2045 podnebno nevtralna, je pobuda Fossil Free Sweden želela spodbuditi panoge in podjetja, da pripravijo lastne načrte o tem, kako bodo povsem opustila uporabo fosilnih goriv in hkrati ostala konkurenčna s svojimi tekmeci. Tako je nastal projekt Roadmaps for Fossil Free Competitiveness (načrti za konkurenčnost brez fosilnih goriv). Načrte upravljajo industrijska združenja ali pa podjetja sama, vendar tako, da vključujejo še druga podjetja iz panoge.

In kaj pravijo v podjetjih? Industrija rud izvaja program elektrifikacije in avtomatizacije, ki bo skupaj s prehodom na biogoriva omogočil, da bo ta industrija do leta 2035 poslovala brez uporabe fosilnih goriv. Industrija jekla se bo usmerila na razvoj tehnologije oziroma procesa, ki omogoča izdelavo jekla brez emisij, in sicer z uporabo vodika. To bi po nekaterih ocenah zmanjšalo emisije za okoli 10 % na državni ravni. Letalska industrija si prizadeva, da bi iz vseh letov znotraj države fosilna goriva izločila že do leta 2030, iz letov po svetu, katerih začetna postaja je Švedska, pa do leta 2045. Cilj trgovine s hrano na drobno je, da bo vsa plastična embalaža hrane do leta 2022 izdelana tako, da se jo bo dalo reciklirati, do leta 2030 pa mora biti izdelana iz obnovljivih ali recikliranih materialov. Podjetja iz dejavnosti cestnega prevoza blaga so med letoma 2010 in 2016 zmanjšala emisije za 25 %. Napovedujejo, da bodo cilj dosegli z zamenjavo goriva, optimizacijo in digitalizacijo. V panogi ogrevanja so si zastavili cilj, da bodo do leta 2030 poslovali brez fosilnih goriv, do leta 2045 pa bodo zajemali ogljik s pomočjo daljinskega ogrevanja.