Največji doprinos k OVE ciljem za 2030 bi imeli vetrni projekti. Toda zgolj z uvajanjem velikih OVE projektov nad 10 MW Slovenija še vedno ne bo dosegla ciljnega deleža.
To kažejo rezultati projekta RES Slovenia, ki se osredotoča na analizo potenciala rabe obnovljivih virov energije (OVE) za proizvodnjo električne energije v Slovenijo s poudarkom na izkoriščanju potenciala velikih OVE projektov.
Ob predpostavki uspešnega uvajanja OVE projektov na vseh identificiranih optimalnih območjih velikosti nad 10 MW, ki izhajajo iz te analize, bi bilo možno delež OVE v bruto končni rabi dvigniti na 22,3 %. Največji doprinos bi imela implementacija velikih projektov vetrnih elektrarn, sledijo sončne elektrarne na tleh.
Ob uspešnem uvajanju velikih OVE projektov tako na vseh optimalnih kot tudi na drugih območjih velikosti nad 10 MW pa bi bilo možno delež OVE v bruto končni rabi energije dvigniti na 26,5 %, kaže analiza, pri čemer je izpostavljeno, da območja brez tveganja, ki bi bila primerna za velike projekte OVE v Sloveniji, niso bila prepoznana.
Na območjih nižjega tveganja so bila sicer identificirana štiri območja za vetrne elektrarne s skupno nazivno močjo 80 MW, tri območja za sončne elektrarne na tleh s skupno nazivno močjo 52 MW in eno območje za sončne elektrarne na vodnih površinah z nazivno močjo 22 MW.
Medtem je bilo v analizi drugih območij velikih projektov OVE nad 10 MW, ki so uvrščena med območja z višjim tveganjem pomembnega vpliva na varstvene kategorije, identificiranih 38 območij za vetrne elektrarne s skupno nazivno močjo 1.044 MW, 110 območij za sončne elektrarne na tleh, tri območja za sončne elektrarne na vodnih površinah s skupno nazivno močjo 280 MW in dve območji hidropotenciala za hidroelektrarne s skupno nazivno močjo 130 MW.
Kot je poudarjeno v dokumentu, bo za doseganje cilja deleža OVE v bruto končni rabi energije treba nadalje raziskati možnost uvajanja OVE na dodatnih območjih velikosti nad 10 MW (območja z zelo visokim tveganjem), ki niso bila vključena v tej analizi, ali na manjših območjih s potencialom pod 10 MW.
Največji skupni splošni proizvodni potencial OVE v Sloveniji je 97,3 TWh/leto (83,3 GW), pri čemer sončna energija predstavlja približno dve tretjini celotnega splošnega potenciala OVE v Sloveniji ali 74,3 TWh/leto (67,6 GW).
Sledi potencial vetrne energije z dvema možnima scenarijema: 14,1 TWh/leto pri umestitvi 1 MW vetrnic, ali 18,7 TWh/leto pri umestitvi 5,3 MW vetrnic.
Preostali splošni proizvodni potencial, katerega predstavlja hidroenergija, pa je ocenjen na 4,2 TWh/leto, kažejo rezultati.
Pri tem pa imajo strešne sončne elektrarne v Sloveniji od vseh tehnologij OVE največji proizvodni potencial v območjih brez identificiranih tveganj, in sicer 4.257 GWh/leto (nazivna moč 3,87 GW), potencial sončnih elektrarn na tleh pa znaša 31,63 GWh/leto (nazivna moč 0,03 GW), je pokazala analiza ranljivosti.
V območjih nižjega tveganja imajo največji potencial sončne elektrarne na tleh (760,10 GWh/leto), katerim sledijo elektrarne na strehah (106,76 GWh/leto). Potencial sončnih zmogljivosti na vodnih površinah se večinoma nahaja v območjih višjega in zelo visokega tveganja, kažejo objavljeni rezultati projekta RES Slovenia.
Proizvodni potencial velikih vetrnih elektrarn v območjih nižjega tveganja je medtem 64,50 GWh/leto (nazivna moč 0,05 GW), za male pa 35,91 GWh/leto (nazivna moč 0,02 GW).
Skupni potencial hidroelektrarn v območjih nižjega tveganja je 27,76 GWh/leto.
Geotermalna energija je bila zaradi nedostopnosti podatkov analizirana v omejeni obliki.
Med ključnimi regulativnimi in postopkovnimi ovirami za uvajanje (velikih) OVE projektov analiza izpostavlja pomanjkanje celovitega prostorskega dokumenta s prednostnimi območji za OVE in dolgotrajne postopke celovitih presoj vplivov na okolje. Posodobiti pa bi bilo treba tudi lokalne energetske načrte.
Rezultati projekta RES Slovenia predstavljajo tudi eno od strokovnih podlag za posodobitev celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in so podlaga za pripravo prednostnih območij za OVE.
Slovenija z zastavljenim OVE deležem med 30-35 % v osnutku posodobljenega NEPN-a ne dosega ravni, ki jo za državo predlaga EK, tj. 46 % do leta 2030, pa je razvidno iz pripomb Evropske komisije.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki