Predvidoma letos jeseni bo Eko sklad objavil razpis za podjetja za ukrepe v trajnostno mobilnost, je na letošnjih 21. Dnevih energetikov v Portorožu, ki jih organizirata Časnik Finance in Center za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan, povedala mag. Mojca Vendramin z Eko sklada. Podjetjem bo za te ukrepe na voljo štiri milijone evrov. Ena od možnosti financiranja projektov, ki so prijazni do okolja, je tudi zelena obveznica, pa je poudaril Uroš Ačko iz SID banke.

Prehod gospodarstva v nizkoogljičnost podpirata tudi Eko sklad in SID banka. Na Eko skladu, ki je lani praznoval četrt stoletja, od lani nudijo podjetjem za zelene ukrepe poleg ugodnih kreditov (z njimi lahko podjetje pokrije do 80 % vrednosti naložbe) tudi nepovratna sredstva do 20 % upravičenih stroškov naložbe. Najnižji znesek posojila znaša 25.000 evrov, najvišji pa dva milijona evrov.

Denar je na voljo za ukrepe učinkovite rabe energije (URE), kot so na primer toplotna izolacija zunanjih sten, toplotna črpalka za centralno ogrevanje, prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka, naprava za samooskrbo z električno energijo, gradnjo skoraj nič energijske stavbe in številne druge. Kot je povedala Vendraminova, bodo postopek za pridobitev teh sredstev poenostavili, napoveduje pa tudi novost, in sicer da razpis ne bo več spodbujal fotovoltaike. »Razpis za postavitev sončne elektrarne v podjetju je objavilo ministrstvo za infrastrukturo (MzI),« je povedala Vendraminova. Dodala je, da so na Eko skladu doslej dobili 183 vlog v skupni vrednosti 63.562 evrov, od tega največ (40) za toplotne črpalke.

Podjetja lahko izkoristijo tudi nepovratne spodbude za uvedbo trajnostne mobilnosti, na primer za uvedbo sistema upravljanja mobilnosti (izdelava mobilnostnega načrta in njegovo izvajanje), za naložbe v prenovo ali gradnjo parkirišč in postaj za kolesa ali kolesarnic oziroma postaj za javno izposojo koles, za naložbe v polnilne postaje za vodik, električna vozila, za naložbe v prikazovalnike najbližjih postajališč in odhodov avtobusov in podobne projekte.

Na voljo so tudi sredstva za pomoč pri izvedbi energetskega pregleda. »Zanimanje zanje ni veliko, zato bomo razpis prenovili, da bo primeren tudi za večja podjetja. Upamo, da bomo tako povečali zanimanje za ta denar,« je povedala Mojca Vendramin. Opozorila pa je, da sredstva tudi po prenovi razpisa ne bodo na voljo za tista velika podjetja, ki jih k izvedbi energetskega pregleda zavezuje zakonodaja.

Na Eko skladu so lani s 60 milijoni nepovratnih sredstev spodbudili skoraj 200 milijonov investicij, ki so posredno ustvarile okoli 4000 zelenih delovnih mest. »Zaradi naših ukrepov se na primer vsako leto stroški gospodinjstev za energijo znižajo za okoli 10 milijonov evrov,« je izpostavila Vendraminova.

Eden od novejših načinov financiranja okoljskih naložb v podjetjih so tudi zelene obveznice. Tak način financiranja ponuja tudi SID banka. »Tako vlagatelji kot fizične osebe smo za zelene projekte pripravljeni plačati nekaj več, kar se odraža tudi na mednarodnih kapitalskih trgih,« je povedal Uroš Ačko iz SID banke. »Trg zelenih obveznic se je začel leta 2007, v zadnjih letih pa je njegova rast ogromna, saj investitorji vse bolj zasledujejo cilje »zelenega poslovanja«. Trenutno znaša vrednost trga okoli 500 milijard dolarjev, čez dve leti naj bi presegel 1 trilijon dolarjev,« je povedal Ačko.

V Sloveniji je prvo zeleno obveznico izdalo podjetje GEN-I Sonce, zeleno obveznico na mednarodnih trgih pa je lani v vrednosti 75 milijonov evrov izdala tudi SID banka. »Obveznica je vrednostni papir, s katerim se lahko trguje na borzi, in način financiranja zelenih projektov. Najbolj aktivne države so ZDA, Kitajska in Francija, lani pa je bilo izdanih za slabih 170 milijard dolarjev zelenih obveznic,« je povedal Ačko. Prepričan je, da bo ta način v prihodnosti eden od glavnih virov financiranja zelenih projektov. »V zadnjih dveh letih so podjetja tista, ki spodbujajo rast trga zelenih obveznic,« je dodal.

Pojasnil je, da je povpraševanje po zeleni obveznici bistveno višje kot pri običajnih obveznicah. »Veliko povpraševanja smo dobili od vlagateljev v Nemčiji, ki jim ni toliko pomembna cena,« je povedal Ačko in dodal, da jim je uspelo izdati obveznico na mednarodnem trgu po rekordno nizki obrestni meri, ki pa je ni razkril. Na kapitalskih trgih se jim je zaradi te transakcije povečala prepoznavnost, investitorji jih bolje poznajo, dosegajo boljše obrestne mere.

Teh 75 milijonov evrov je namenjenih zelenim projektom, kar pomeni, da se morajo podjetja zavezati, da bodo denar porabila namensko, v banki pa projekte skrbno izberejo, poročajo o tem, kaj so financirali in kakšni so okoljski učinki financiranih projektov. Denar bodo predvidoma razdelili v treh letih, od tega bo šlo 20 % sredstev za že obstoječe projekte, ostalo pa za nove.

»Financiranje s pomočjo zelenih obveznic ob istem kreditnem tveganju v povprečju poteka po ugodnejših cenovnih pogojih. Razlike se bodo v prihodnosti še povečevale,« napoveduje govorec in doda, da zelena oznaka in transparentnost omogočata dostop do dodatne likvidnosti (do zelenih vlagateljev), v kriznih časih pa sta obe značilnosti dodatna prednost.